Gospodarska zbornica Slovenije je danes na predsednika Vlade RS ter na pristojne ministre (MGRT, MF, MDDSZ) naslovila predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije koronavirusa. Sprejetje #PKP1 sicer pozdravlja, vendar pa predlaga nekatere spremembe, s katerimi je mogoče zakonsko podlago izboljšati tako, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši.
Gospodarska zbornica Slovenije, še posebej gospodarstvo obeh regionalnih zbornic Koroške in Savinjsko-šaleške regije, izraža ogorčenost nad tožbo, ki jo je vložilo združenje ROVO na Upravno sodišče RS v škodo uresničitve projekta 3. razvojne osi.
Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo včerajšnji sprejem prvega paketa interventne zakonodaje, ki je bil težko pričakovan in prinaša nekatere nujne rešitve. To bo v določeni meri olajšalo skoraj nevzdržno situacijo, v kateri se je znašla večina mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Obžalujemo, da #PKP1 ni bil dopolnjen s predlogi iz gospodarstva, saj bodo nekatere odločitve gospodarstvu po nepotrebnem povzročile nove probleme. Pričakujemo, da bo Vlada RS, kot je potrdil premier na zadnjem srečanju s predstavniki gospodarskih organizacij, te predloge gospodarstva upoštevala v naslednjem koraku v drugem velikem zakonodajnem paketu.
Gospodarska zbornica Slovenije je na Vladi RS sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo natančno preučila ter posredovala predloge amandmajev Državnemu zboru RS.
"Odgovorna podjetja so znižala število prisotnih na gradbiščih in vzpostavila zmanjšano intenziteto dela, uvedla stroga pravila obnašanja zaposlenih: od prevozov na gradbišča, izvajanja del do komuniciranja na varnih medsebojnih razdaljah. Uvedla so strogo kontrolo vstopov in izstopov na gradbišča, določila postopke dobave in razdeljevanja prehrane, uporabe skupnih sanitarij," pravi direktor GZS - Zbornice gradbeništva in IGM mag. Jože Renar.
"Slovenija ta teden dobiva prvi pravi paket interventne zakonodaje, ki je namenjena pretežno socialnim vsebinam, ohranjanju delovnih mest, kar je pomembno tudi za gospodarstvo. Država bo pokrila stroške čakanja na delo, bolniške odsotnosti, stroške, povezane z višjo silo in pa pokojninske prispevke delodajalca in delojemalca. Hkrati pa ta paket vnaša tudi nekaj zmede," pravi generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in dodaja, da "v gospodarstvu skoraj več pričakujemo od drugega paketa, ki je bil napovedan in se bo dotikal likvidnosti ..."
Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini).
Predsednik GZS: Predlog vladnega paketa interventnih ukrepov sledi v znatni meri predlogom GZS in potrebam gospodarstva.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.