Izpred Gospodarske Zbornice Slovenije v Ljubljani bomo krenili na pot okoli 7. ure zjutraj. Udeležence ekskurzije bomo pobirali ob poti še vse tja do Dramelj in Šentjurja, kjer je naš prvi postanek.

Firi je na Rifniku živela pred mnogo leti. Če jo vprašate, kdaj natančno je to bilo, vam bo odgovorila, da takrat, ko je bil svet še mlad in miren, v letih pa bi to pomenilo več kot 2.800 let nazaj. Firi je edina, ki še prebiva na Rifniku iz tistih starodavnih časov, vendar pa za to ve le malo ljudi. Raje se skrije pred njimi in zelo težko jo boste opazili. Le če ste dovolj odprti, da začutite duh tistih časov, boste morda imeli srečo in se vam bo pokazala – takrat pa se lahko nadejate tudi tega, da vas bo popeljala skozi 6.000 let zgodovine, ki se je dogajala na njenem hribu, Rifniku nad Šentjurjem.

Po obisku Rifnika se vrnemo v Šentjur na prvo jutranjo kavo, nakar nas si pri železniški postaji Šentjur ogledamo Muzej južne železnice za Štajersko, tako imenovani Franc-Jožefov prometni urad, kretniško postavljalnico, likovne signale na prostem in parno lokomotivo s tukajšnjim idejnim vodjem muzeja Mihaelom Bučarjem. Bogata je tudi fotografska dokumentacija železniškega osebja in objektov. Pod muzejsko zbirko se nahaja tudi Vinogradnikova učna klet. Le kaj zanimivega bi lahko bilo v tej kleti za vas? Strokovna ekskurzija zahteva strokovnost, zato bomo besedo prepustili strokovnjakom. Razveselili nas bodo tudi s prigrizkom ter pokušino vin.

Po spodobnem okrepčilu bomo lažje nadaljevali naš pot v osrčje kozjanskega gričevja po krajih, kjer je nekoč kolovratil Razbojnik Guzaj, ki je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet krajev od Zagreba do Dunaja. Legend o njem je nešteto, a enotne so si v eni stvari: bil je pretkan in neusmiljen do svojih sovražnikov ter bogatinov, a dobrotnik revežev. Pot nas bo peljala proti Prevorju, Planini in se zaključila na Dobju v prijetnem okolju Kozjanske domačije. Kozjanska domačija je značilna lesena stavba zahodnega dela Kozjanskega, ena redkih v celoti obnovljenih tipičnih kozjanskih hiš. Iz predprostora je prehod v dnevno-bivalni prostor in črno kuhinjo. Na južni strani je manjša klet, na severni pa se je nekoč nadaljeval kozolec, ki so ga kasneje spremenili v manjšo sobo, ob hiši je stal hlev. Z gospodarjem smo dogovorjeni, da nam postreže z domačo pojedino, a ne bo ostalo samo pri tem, saj se bomo vmes sprehodili po kakšen kilometer dolgi gozdni učni poti. Domov se bomo začeli vračati, ko…

Polonca Podgoršek
direktorica ZRS

Aleksander Štefanac
predsednik ZRS