RR: Še nekaj dni loči podjetnike in družbe do oddaje bilanc, zato smo pred naš mikrofon povabili predsednika Zbornice računovodskih servisov, Aleksandra Štefanca. Lepo pozdravljeni in hvala za sodelovanje.

AŠ: Dober dan.

RR: Torej, ali imate računovodje kakšen nasvet, kako naj podjetniki krmarijo svojo barko ali je pravzaprav že vsega konec?

AŠ: Tole vprašanje je v bistvu resnično vprašanje za sam konec leta, če predpostavimo, da sprašujete za podjetja, ki imajo obračunsko obdobje enako koledarskemu letu in jih do 31. marca čaka obveza za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov. Rekel bi, da ni več kaj dosti za storiti, ker dobri računovodski servisi in podjetja sodelujejo med letom in urejajo te zadeve takrat. Kakšno reševanje in gašenje požarov ni smiselno v teh dnevih, ki so še ostali.

RR: Bodo pa vendarle postali računovodje pomembnejši v teh kriznih razmerah ali bo sedaj prevladala neka druga prioriteta? Kaj pomeni ta finančna kriza za računovodske servise?

AŠ: Ja. Računovodje postajajo s kriznimi razmerami še pomembnejši je bolje rečeno. Računovodja in računovodski servis imata namreč vpogled v finančno situacijo neprenehoma in na tak način z direktorjem lahko ubira najlažjo pot v krizi. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da z dobrim računovodskim servisom lažje odločajo o bodočem poslovanju ali recimo investiranju.

RR: Ali zbornica torej pripravlja kakšne smernice za računovodje? Kako naj svetujejo, usmerjajo podjetnike v teh časih? Ali bodo pravzaprav prepuščeni svoji podjetniški žilici, če tako rečem, predvsem glede na to, da vemo, da je veliko podjetij v večjih ali manjših težavah?

AŠ: Ne. Zbornica ni zastavila nobenih posebnih smernic, kako naj računovodje v tem času delujejo, ker predvidevamo oz. smo prepričani, da naši člani tako ali tako že delujejo v korist svojih strank in po kodeksu, ki velja v naši zbornici.

RR: Glede na to, da je celotno gospodarstvo v krizi in da se zapirajo tako velika kot tudi mala podjetja, obstaja bojazen, da bodo posledično mali računovodski servisi zaprli vrata. Ali boste na zbornici morebiti kako ukrepali v tej smeri in morda k povezovanju, specializaciji posameznih segmentov računovodskih servisov?

AŠ: Zbornica računovodskih servisov nima pristojnosti, da bi pozivala h kakršnemukoli povezovanju med servisi. Je pa dejstvo, da do specializacije prihaja in to pozdravljamo, ker se potem načeloma tudi dviguje kvaliteta določenega servisa, ki je specializiran za to področje.

RR: Večje računovodske hiše že postajajo prava mala svetovalna podjetja, ki lahko svetujejo podjetniku v različnih področjih njegovega poslovanja. Menite, g. Štefanac, da se bodo morali tudi lastniki manjših računovodskih servisov začeti bolj specializirati oz. odpirati na različna področja? Bi morebiti lahko poslabšalo računovodske storitve na račun te širitve  v ostala svetovanja?

AŠ: Računovodstvo je v bistvu široko področje zato menim, da je trenutno na Slovenskem dovolj prostora tako za velike kot tiste manjše servise. Zavedati se moramo, da so potrebe in zahteve naših strank zelo različne. Recimo, samostojni podjetnik, ki svojo dejavnost opravlja sam in podjetje s 50 zaposlenimi sta si popolnoma različni stranki in s tem tudi posledično njuni pričakovanji od servisov oz. kaj naj jim računovodski servis ponudi. Kot prej povedano, do določenih specializacij je že prišlo, kar je vsekakor spodbudno, ker s tem prihaja do večje kvalitete.

RR: Naš sogovornik je še vedno predsednik Zbornice računovodskih servisov, Aleksander Štefanac. Kot imate zapisano na vaši spletni strani, stremi zbornica k dvigu ugleda računovodske dejavnosti. Sem verjetno spada tudi izobraževanje predvsem končnih uporabnikov, ki morajo razumeti in pravilno vrednotiti pomen računovodskega servisa in nenazadnje računovodskega poklica? Kakšni so predvideni prijemi zbornice?

AŠ: Treba je poudariti, da med primarnimi nalogami zbornice ni izobraževanje, je pa res, da je potrebno na tem področju marsikaj storiti. Eden zelo dobrih načinov, kako predstaviti pomen računovodskih servisov in našega poklica je tudi ta razgovor – in to je ena izmed glavnih nalog zbornice, torej komunikacija s širšo javnostjo in večanje prepoznavnosti naših članov in s tem tudi zbornice. Prav tako se je potrebno zavedati velikih sprememb v razmišljanju o računovodjih in računovodenju. V svetu in tudi pri nas se pojavlja trend, ko računovodje postanejo nepogrešljivi, celo tako daleč, da jim ponujajo mesta na vodilnih položajih v družbah. Res je, da v servisih tega ne moremo pričakovati. So pa servisi postali zelo pomembni sogovornik pri odločitvah.

RR: Na drugi strani so podjetniki. Kaj menite, se ti sploh zavedajo, kaj vse bi lahko zahtevali od računovodskega servisa?

AŠ: Predvsem je odvisno od same stranke in njenih zahtev oz. potreb. Verjamem, da ima zelo veliko število servisov velik nabor storitev, ki jih lahko ponudi, je pa potrebno oceniti, ali vse stranke potrebujejo in bodo porabile. Ponuditi nekaj, samo da bi pristalo na obračunu, ni niti etično niti potrebno.

RR: Glede na povedano, kako pa naj prepoznamo dober računovodski servis? Morda k temu pripomore izbor za »Naj računovodski servis«? Kaj se kaže s to nagrado?

AŠ: Vsekakor. Letošnji izbor bo drugi. Lahko rečemo, da je to relativno mlada akcija. Od izbora imajo po našem mnenju koristi oboji – stranke, ki lahko zasledijo, kateri servisi so postali finalisti kakor tudi servisi, ki imajo to za  vzvod za dvig svojih storitev in tudi dvig kvalitete. Seveda je samo po sebi razumljivo, da predstavlja uvrstitev v finale in nato zmaga prav posebno pohvalo in lahko rečem tudi nagrado. Mogoče bi lahko poudaril še dvoje. Dober računovodski servis je ta, ki je dovolj velik, da nudi zaupanje, vendar še vedno deluje do stranke butično. In dober računovodski servis je ta, v katerega vstopi stranka z veseljem in odide zadovoljna.

RR: Mislim, da ste odgovorili na vsa naša vprašanja. Sicer pa se lahko na našem koncu pohvalimo, da imamo oz. smo imeli tudi Goričani iz našega konca kandidata med finalisti. Naj še enkrat spomnimo, 31. tega meseca se izteče rok za oddajo bilanc in če doslej niso upoštevali vsega tega pri izbiri svojega servisa, pa bo morda tudi ta pogovor prispeval pripomogel k izboljšanju storitev. Zaenkrat hvala lepa, g. Štefanac, in uspešno delo še naprej.

AŠ: Hvala tudi vam. Pripravili ste zelo dober nabor vprašanj. So taka, ki niso običajna in zelo dobro opisujejo vlogo servisov v odnosu s podjetniki in vlogo Zbornice računovodskih servisov v odnosu z javnostjo. Hvala še enkrat.

Fotogalerija