Delovna skupina ZRS je 10. 12. 2017 na UPPD naslovila dodatna vprašanja in dileme glede RDL in pridobila odgovore 19. 1. 2018:

1. Družba ima enega lastnika, fizično osebo (ki je tudi edini zastopnik te družbe) in lastni poslovni delež. Ugotovitev, da je dejanski lastnik ta fizična oseba v tem primeru ni vprašljiva, zastavlja pa se vprašanje ali v takem primeru obstaja obveznost vpisa v register dejanskih lastnikov.
   Obveznost vpisa obstaja, saj je imetnikov poslovnega deleža več, namreč tako fizična oseba kot pravna oseba v obliki lastnega deleža. V tem primeru je potrebno vpisati dejanskega lastnika, pri čemer se upošteva lastni delež družbe sorazmerno vsakemu posameznemu družbeniku, v kolikor pa je en družbenik, je le-ta imetnik (neposredni in posredni) poslovnega deleža v višini 100 %.
2.  V primeru, da ima družba enega lastnika – fizično osebo in dve poslovodji, kdo bi se v skladu z 39. členom lahko štel za dejanskega lastnika? Kdaj bi bilo lahko ugotovljeno drugače? Prosimo za konkreten primer. Prosimo tudi za pojasnilo, ali se v tem primeru šteje ta družba kot subjekt vpisa v RDL?
   Taka družba je subjekt vpisa v register dejanskih lastnikov, ker nima zgolj enega zastopnika in s tem ne spada med izjeme. Dejanskega lastnika pa mora ugotovi ob upoštevanju vseh določb 35. člena ZPPDFT-1. V primeru, ki ga navajate, je po kriteriju poslovnega deleža dejanski lastnik tista fizična oseba, ki je tudi njen pravni lastnik. V zvezi z obema poslovodjema pa je potrebno ugotoviti, ali onadva ustrezata morebitnim drugim kriterijem iz 35. člena ZPPDFT-1 in se ju v tem primeru prav tako lahko šteje kot dejanska lastnika (npr. posebna pooblastila, dejansko zagotavljanje sredstev ipd.). Navedeno ne velja, v kolikor gre za običajen položaj poslovodje, saj že na podlagi tega taka oseba vpliva na poslovanje družbe. V kolikor ne obstajajo neke posebne okoliščine, se poslovodje ne šteje za dejanskega lastnika zgolj na podlagi dejstva, da je poslovodja.
3. V primeru, da ima družba enega lastnika – fizično osebo in da je lastnik druga fizična oseba kot je poslovodja, kdo bi se v skladu z 39. členom lahko štel za dejanskega lastnika? Kdaj bi bilo lahko ugotovljeno drugače? Prosimo za konkreten primer. Prosimo tudi za pojasnilo, ali se v tem primeru šteje ta družba kot subjekt vpisa v RDL?
   Družba mora dejanskega lastnika ugotovi ob upoštevanju vseh določb 35. člena ZPPDFT-1. V primeru, ki ga navajate, je po kriteriju poslovnega deleža dejanski lastnik tista fizična oseba, ki je tudi njen pravni lastnik. V zvezi s poslovodjem pa je potrebno ugotoviti, ali ustreza morebitnim drugim kriterijem iz 35. člena ZPPDFT-1 in se ga v tem primeru prav tako lahko šteje kot dejanskega lastnika (npr. posebna pooblastila, dejansko zagotavljanje sredstev ipd.). Navedeno ne velja, v kolikor gre za običajen položaj poslovodje, saj že na podlagi tega taka oseba vpliva na poslovanje družbe. V kolikor ne obstajajo neke posebne okoliščine, se poslovodje ne šteje za dejanskega lastnika zgolj na podlagi dejstva, da je poslovodja.
4. Prosimo za pojasnilo, kako v skladu z 39. členom obravnavati prokuriste? Le-ti so v poslovnem registru AJPES vpisani kot zastopniki.
   Prokuristi so zastopniki gospodarskega subjekta in s tem v primeru družbe, ki ima tako direktorja kot prokurista, ne more biti uporabljena izjema za vpis v register dejanskih lastnikov. Obenem pa še opozarjamo, da prokuristi skladno z Zakonom o gospodarskih družbah ne ustrezajo definiciji poslovodstva, zato se jih v primeru uporabe petega odstavka 35. člena ZPPDFT-1 ne šteje kot dejanske lastnike.
5. V zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika pri s.p. ni jasno, kdo bi razen fizične osebe, nosilca dejavnosti, lahko še bil dejanski lastnik. 38. člen predvideva, da se za dejanskega lastnika po avtomatizmu šteje nosilec le v primeru, da je hkrati tudi edini zastopnik s.p. Pri tem opozarjamo, da je v Poslovnem registru, ki ga vodi/upravlja AJPES, fizična oseba, nosilec dejavnost, vpisana kot ustanovitelj (in ne kot zastopnik), kot zastopniki pa so vpisani (če so) prokuristi. Prosimo za ponovno proučitev in razlago tega člena. Prosimo tudi za pojasnilo, ali se v primeru, ko ima s.p. prokurista, ki je vpisan kot zastopnik, ta poslovni subjekt šteje kot obvezan za vpis v RDL?
   V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika, ki ga v okviru pregleda stranke izvajajo zavezanci, je skladno z 38. členom ZPPDFT-1 dopuščena možnost, da zavezanec ugotovi še drugo osebo. Navedeno ne vpliva na obveznost vpisa v register dejanskih lastnikov, saj so samostojni podjetniki v celoti izvzeti iz te obveznost, ne glede na to, ali imajo tudi prokurista.
6. Prosimo za pojasnilo, zakaj je potrebno iskati dejanske lastnike stranke v primeru, ko je njen edini (100 %) lastnik družba, katere vrednostni papirji kotirajo na borzi, medtem ko dejanske lastnike stranke (družbe), ki je sama na borzi, ni potrebno iskati, niti vpisovati v RDL? Verjetno zadostuje, da se vpogleda v letno poročilo matične družbe, vendar pa so podatki o lastnikih na voljo praviloma v letnem poročilu, večinoma na dan 31.12. Ali to zadošča?
   Izjema od obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov velja za tiste poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu. Navedeno pomeni, da je izjemo možno uporabiti le za tiste poslovne subjekte, ki same neposredno izpolnjujejo ta pogoj, ne pa tudi za družbe v njihovi lasti. Lahko se pa v primeru teh družb upošteva določbo petega odstavka 35. člena ZPPDFT-1 in kot dejanskega lastnika upošteva poslovodstvo. 
7. Ali navedeno pod točko 3) pomeni, da se za stranko, katere 100 % lastnik je na borzi in ni nobenega lastnika, ki bi izpolnjeval pogoje za dejanskega lastnika, vpiše v RDL poslovodjo (poslovodje) te stranke, medtem ko se za stranko, ki je sama na borzi, v RDL ne vpisuje ničesar?
   Navedena trditev drži.
8. Družba ima 8 lastnikov, fizičnih oseb, vsak po 12,5 %. V tem primeru se v skladu z zakonom šteje, da je dejanski lastnik direktor (poslovodja). Se v tem primeru izvede vpis v RDL?
   Vpis v register dejanskih lastnikov se izvede. Pravilna je ugotovitev, da glede na poslovni delež ni ugotovljenih dejanskih lastnikov. V kolikor nihče tudi po drugih kriterijih iz 35. člena ZPPDFT-1 ni ugotovljen kot dejanski lastnik, se kot je navedeno, v register vpiše poslovodstvo.
9. Pri stranki (poslovnem subjektu) ni nobenega lastnika z več kot 25 % udeležbo v kapitalu. Kako ugotavljati druge možnosti glede nadzora in/ali obvladovanja? Te lahko izhajajo iz pogodb in drugih dokumentov; ali mora kdo zagotoviti, da ni drugih oblik nadzora ali obvladovanja v stranki (poslovnem subjektu)?
   Pri ugotavljanju dejanskega lastništva gospodarskih subjektov je potrebno upoštevati določbe 35. člena ZPPDFT-1 tako, da se za posamezni subjekt ne ugotovi zgolj imetnike zadostnega poslovnega deleža, temveč tudi morebitni obvladujoči položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali drug način bistvenega vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju. Obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta se lahko ugotovi na podlagi pogojev, vezanih na pripravo letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ti pogoji se nanašajo na večino glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta, pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, na nadzor večine glasovalnih pravic na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki ali na dejanski prevladujoči vpliv. Pri tem je potrebno pri ugotavljanju posameznega deleža (so)lastnika pravne osebe, preko katere je ta (so)lastnik posredni lastnik gospodarskega subjekta (za katerega se ugotavlja dejansko lastništvo), upoštevati že morebitno obvladovanje te pravne osebe na način, da ima v njej več kot 50 % lastništvo. Smatra se, da ta (so)lastnik zaradi svojega več kot polovičnega deleža v pravni osebi le-to obvladuje, s čimer obvladuje tudi v celoti delež, ki ga ima ta pravna oseba v gospodarskem subjektu, za katerega se dejansko lastništvo ugotavlja.
10. Primer iz tč. 5), nadgrajen s konkretnimi podatki – poslovni subjekt ima 5 lastnikov po 20 %, od tega je en delež po 20 % v lasti moža, drug delež v lasti žene, tretji delež 20 % v lasti njunega otroka. Direktor ni nihče izmed njih. Družina kot taka obvladuje poslovni subjekt, dejanskega lastnika ni. Ali se v tem primeru upošteva kot dejanski lastnik direktor?
    V primeru, ko nihče ni ugotovljen kot dejanski lastnik na podlagi kriterijev iz 35. člena, se kot dejanskega lastnika upošteva direktorja oz. poslovodstvo. 
11. Če bo naša stranka tuja gospodarska družba, ki pri kateri ne bomo mogli ugotoviti dejanskega lastnika, bomo šteli, da je dejanski lastnik direktor. Bomo lahko s tako stranko sklenili poslovno razmerje? Katera možna razpoložljiva sredstva bi lahko črpali za ugotavljanje dejanskega lastnika? Noben od odgovorov v dosedanjih pojasnilih UPPD ne daje konkretnih primerov in odgovorov …
    Poslovodstvo se kot dejanskega lastnika upošteva v primeru, če po določbah 35. člena ZPPDFT-1 ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik, in ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi. Kdaj se lahko šteje, da so izvedeni vsi možni ukrepi, se bo obravnavalo glede na konkretni primer, saj je potrebno tudi pri tujih pravnih subjektih upoštevati konkretno pravno-organizacijsko obliko in predpise glede ustanovitve, registrov itd. Za ugotavljanje pravilnih podatkov se zavezanci lahko poslužujejo javnih registrov, listin in druge dokumentacije (npr. izpis iz sodnega registra, družbena pogodba…).
12. Ali lahko zavezanci pri pregledu stranke podatke iz RDL smatramo kot verodostojne, ali pa bo potrebno še kaj preverjati v zvezi z dejanskimi lastniki?
    Skladno s četrtim odstavkom 43. člena ZPPDFT-1 se zavezanec pri ugotavljanju dejanskih lastnikov ne sme izključno zanašati na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov. Navedena določba predstavlja implementacijo določbe Direktive EU 2015/849 in je glede na dejstvo, da podatki v registru dejanskih lastnikov niso verificirani, smiselna.
13. V zvezi s posredno udeležbo ni jasna predpostavka, da je oseba, ki je 60 % lastnik družbe, ki je 40 % poslovnega subjekta (stranke), avtomatično dejanski lastnik, ker naj bi to postal kot obvladujoč lastnik lastnika (primer, ki ga navajate v pojasnilih UPPD na strani 4).
    Obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta se lahko ugotovi na podlagi pogojev, vezanih na pripravo letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ti pogoji se nanašajo na večino glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta, pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, na nadzor večine glasovalnih pravic na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki ali na dejanski prevladujoči vpliv. Pri tem je potrebno pri ugotavljanju posameznega deleža (so)lastnika pravne osebe, preko katere je ta (so)lastnik posredni lastnik gospodarskega subjekta (za katerega se ugotavlja dejansko lastništvo), upoštevati že morebitno obvladovanje te pravne osebe na način, da ima v njej več kot 50 % lastništvo. Smatra se, da ta (so)lastnik zaradi svojega več kot polovičnega deleža v pravni osebi le-to obvladuje, s čimer obvladuje tudi v celoti delež, ki ga ima ta pravna oseba v gospodarskem subjektu, za katerega se dejansko lastništvo ugotavlja.
14. V konkretni gospodarski družbi imamo 24,5 % lastništvo fizične osebe A, 24,5 % lastništvo fizične osebe B in 51 % lastništvo pravne osebe – družbe C, ki je v lasti 3 fizičnih oseb, kjer pa nobena nima lastništva nad 25 %. Hkrati ima družbeniki v družbeni pogodbi določeno, da se upravljanje oseb A in B uresničuje s 75 % glasov, kar pomeni, da osebi A in B obvladujeta družbo, ne preko lastništva, ampak preko upravljanja. To pomeni, da se kot dejanska latnika vpisujeta osebi A in B. Ali to drži?
    Navedeno drži.
15. Kako bi bilo v primeru, da je lastništvo v poslovnem subjektu glede oseb A in B enako kot v prejšnjem primeru, lastnik 51 % pa je fizična oseba C, ki pa v upravljanju nima 25 %. Se ta fizična oseba C kljub temu tudi šteje kot dejanski lastnik? Osebi A in B sta dejanska lastnika zaradi skupnega 75 % upravljanja (preko svojih deležev vsaka pol).
    Poleg oseb A in B je dejanski lastnik tudi oseba C, ni sicer zaradi izpolnitve kriterija v zvezi z višino poslovnega deleža nad 25 %.
16. Ker se zahteva po ugotavljanju dejanskega lastnika v nekaterih primerih razlikuje od zahteve po vpisu subjektov v RDL, prosimo za povzetek pojasnila o razlikovanju med:
    - zahtevo za vpisovanje dejanskih lastnikov v RDL in
    - zahtevo za ugotavljanje dejanskega lastnika stranke pri zavezancih.
    V sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma so bili zavezanci za izvajanje zakonskih ukrepov že po določbah prejšnjih zakonov dolžni pregledati svoje stranke in v okviru tega ugotoviti njihove dejanske lastnike, kar velja tudi še danes. Novost ZPPDFT-1 pa je obveznost vseh poslovnih subjektov (z navedenimi izjemami) tako za ugotavljanje podatkov o svojih dejanskih lastnikih, kot za vpisovanje teh podatkov register dejanskih lastnikov. Pri slednjem torej ne gre za razmerje med zavezancem in stranko, temveč poslovni subjekt sam ugotovi, hrani ustrezno evidenco o tem in podatke tudi vpiše v register dejanskih lastnikov.

 

Sorodne povezave:

• Več o Registru dejanskih lastnikov >>