Gospodarska zbornica Slovenije je dne 9. 4. 2020 na predsednika Vlade RS ter na pristojne ministre (MGRT, MF, MDDSZ) naslovila predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije koronavirusa. Sprejetje #PKP1 sicer pozdravlja, vendar pa predlaga nekatere spremembe, s katerimi je mogoče zakonsko podlago izboljšati tako, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši.

Tako med drugim GZS izpostavlja:

• Formula za upravičenost delodajalcev do povračil stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo, ne bo zajela zelo pomembnega dela podjetij. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, kar pomeni, da bo njihova izvozna konkurenčna sposobnost upadla, zlasti v primerjavi s konkurenti iz držav, kjer imajo na voljo številne druge podporne ukrepe.
• Zakon daje možnost prekinitve čakanja na delo na 7 zaporednih dni v mesecu. Ta določba je zelo rigidna in ne omogoča minimalne nujne fleksibilnosti glede na delovne procese, ki so po podjetjih različno organizirani. Zaradi možnosti večje uporabe tega instituta GZS predlaga, da se omogoča delo v 7 katerihkoli dni v mesecu glede na potrebe gospodarske subjekta.
• Zakon ni predvidel, da bi bilo potrebno ob čakanju na delo koristiti tudi stari dopust in sorazmerni del letošnjega dopusta, kar bo bistveno zamaknilo ponovni zagon gospodarstva. Zato GZS predlaga, da se to popravi.
• Izplačilo kriznega dodatka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače v višini 200 eurov, ni ustrezen ukrep - je le nova uravnilovka namesto motivacijski ukrep. Krizni dodatek naj pripada vsem tistim, ki so v času epidemije delali na izpostavljenih delovnih mestih oziroma imeli povečane obremenitve.
• Predlog uvedbe subvencioniranega krajšega polnega delovnega časa po vzoru nam sorodnih gospodarstev (Avstrije in Nemčije), kjer ta rešitev ustrezno nadomešča pomanjkanje fleksibilnosti na trgu dela.
• Trenutna ureditev povračil nadomestil zaposlenim, povezanih z višjo silo, je do delodajalcev diskriminatorna. Ker so zaposleni odsotni z delovnega mesta zaradi ukrepov države, je korektno, da gredo celotni stroški nadomestil iz tega razloga za vse tovrstne zaposlene v breme države.
• Predlog, da se povračilo nadomestila za čakanje na delo izplača upravičenim delodajalcem pred rokom, ki je v zakonu predviden. Zaradi likvidnostih težav bi moral delodajalec ta sredstva prejeti vsaj v roku 14 dni.
• Za številne gospodarske dejavnosti je v tem trenutku največji izziv likvidnost. Zato je kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani države zelo dobrodošel ukrep za delujoča podjetja. GZS ocenjuje, da bodo globoke posledice okrnjenega delovanja gospodarstva vsaj še v juniju in juliju, zato predlaga podaljšanje veljavnosti tega določila zakona vsaj še naslednja 2 meseca po preklicu epidemije.
• Predlog, da se omejevalni dejavniki za koriščenje ukrepov še enkrat proučijo, saj so kazni nesorazmerno visoke; prepovedi izplačil različnih nagrad, tudi zaposlenim, pa imajo lahko pomembne negativne učinke (demotivacija), kar bo povratno vplivalo na počasnejše okrevanje.

GZS se je ob tem zavzela tudi za hitrejšo dinamiko sproščanja omejitev obratovanja gospodarskih subjektov v nekaterih dejavnostih po vzoru nekaterih drugih držav. Seveda pa morajo biti tudi v gospodarstvu upoštevani vsi varnostni protokoli za zaposlene in uporabnike storitev.

Sporočilo za javnost