Ljubljana, 03. novembra (STA) - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na video konferenci s predsednikom GZS Boštjanom Gorjupom predstavil ukrepe, ki so predvideni v šestem protikoronskem paketu. "Kot spomladi, bomo tudi v prihodnjih mesecih zagotovili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest," je izpostavil Počivalšek.

Vlada bo šesti protikoronski paket pripravila do konca tedna in se v njem z novimi ciljnimi ukrepi posebej osredotočila na tiste panoge, ki so zaradi epidemije najbolj prizadete. Posebno pozornost bo posvetila majhnim in srednjim podjetjem, ki so najbolj ranljiva in bodo zato deležna posebne zaščite, so sporočili z ministrstva.

"Kljub zaostrovanju gospodarskih trendov ima Slovenija še vedno stabilne javne finance in likviden bančni sistem. Posebej bi želel pomiriti majhna in srednja podjetja, saj razumemo njihovo izjemno stisko in ranljivost v teh norih razmerah," je dejal Počivalšek.

Poleg podaljšanja nekaterih že sprejetih ukrepov, kot je denimo moratorij za kredite in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ministrstvo predvideva nove rešitve, med katerimi je ključno subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost.

Predlaga uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno. Ministrstvo podpira tudi predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da se zaradi izjemne situacije za dve leti preloži uveljavitev določb zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig z začetkom prihodnjega leta, kar bi lahko ogrozilo številna delovna mesta, so še zapisali na ministrstvu.

Po poročanju časnika Finance naj bi bila v prihodnje do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.

Pri kritju fiksnih stroškov so predlogi trije; po enem bi država subvencionirala del čiste izgube podjetjem, drugi predvideva povračilo škode v obliki izpada prihodkov od prodaje, tretji pa je predlog subvencije nekritih fiksnih stroškov. V vsakem primeru bi se lahko pomoč gibala od 100.000 do 700.000 evrov glede na velikost podjetja, po navedbah Financ pa ni jasno, katerega od modelov bo vlada na koncu izbrala in ali bodo opcije še spreminjali.