Ljubljana, 27. januarja (STA) - DZ bo osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije covida-19, potrjeval v torek, 2. februarja. Tako je danes sklenil kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča. Sledila bo še ena izredna seja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da zakona ni mogoče izpodbijati na referendumu.

Vlada je predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 sprejela v ponedeljek. Ker epidemija še vedno traja, je vanj zapisala dodatne ukrepe, ki naj bi omilili posledice in vpliv covida-19 ter hkrati spodbudili trg dela in gospodarstvo.

Vlada poslancem predlaga, naj predlog zakona obravnavajo po nujnem postopku in kolegij predsednika DZ je na današnji seji temu predlogu sledil. Izredna seja se bo prihodnji torek začela ob 14. uri. Dan prej bo predlog zakona kot matično delovno telo obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Kolegij je danes tudi sklenil, da bo kmalu po potrditvi sledila še ena izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu sklepa, da na zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

S sprejemom zakona se mudi, saj se z januarjem izteče subvencioniranje čakanja na delo, s katerim država pomaga podjetjem že od prve razglasitve epidemije lani spomladi. Tokrat naj bi se ta ukrep podaljšal do konca aprila, nato pa ga bo lahko vlada v skladu z osmim protikoronskim zakonom še dvakrat podaljšala za po mesec dni.

Glede subvencioniranja čakanja na delo je za dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki, v predlogu zakona zapisana novost, da država delodajalcu krije stroške, ki jih ima z zaposlenimi na čakanju na delo doma, v celoti, torej bruto bruto.

Janja Garvas Hočevar iz generalnega sekretariata vlade je med predlaganimi ukrepi izpostavila tudi subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Epidemija traja že od 19. oktobra 2020, kar pomeni, da je treba z novim zakonom določiti začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic covida-19, je dejala.

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.

Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu, kot tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji.

Predlog zakona prinaša tudi podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo za osebe, ki so prebolele okužbo z novim koronavirusom.

 

Vir: Tax-Fin-Lex >>