Zbornica računovodskih servisov

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: ZZZS: Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) - nevštevanje novih dodatkov v osnovo

    v Uradnem listu RS, št. 112/2021 z dne 13.7.2021, je bil objavljen Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ). Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v UL RS, to je 14.7.2021. ZNUPZ spreminja nekatere določbe interventnih in drugih zakonov. V zvezi s postopki, ki potekajo na ZZZS, ki se nanašajo na pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, bi radi opozorili na določbe, ki se nanašajo na nevštevanje dodatkov v osnovo za obračun nadomestila plače (18., 39. in 42. člen).

    18. člen (sprememba pri zakonu o sistemu plač v javnem sektorju)

    Ne glede na četrti odstavek 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 s spremembami), direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17 s spremembami), ki opravljajo delo v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva in v raziskovalni dejavnosti, pripada mesečni dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 400 evrov, prav tako enak mesečni znesek pripada ravnateljem vrtcev in šol, ki so v drugem valu epidemije COVID-19 izvajali nujno varstvo otrok in učencev in ravnateljem zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
    Navedeni  dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

    39. člen (financiranje storitev iz nacionalnega razpisa)

    Za namen zmanjševanja čakalnih vrst in posledično za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev je predvidena izvedba nacionalnega razpisa za leti 2021 in 2022, ki ga izvede MZ.  Na ta razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in sicer za posamezne vrste zdravstvenih storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
    Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ki so vključeni v izvajanje storitev iz nacionalnega razpisa, so lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa, največ v višini 50 odstotkov osnovne plače, če to omogočajo sredstva, prejeta iz nacionalnega razpisa.
    Ta delovna uspešnost se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

    42. člen (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19)

    Do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve (v višini 200 eurov mesečno oz. do sorazmernega dela dodatka, glede na število dni opravljanja funkcije in glede na število dni razglašene epidemije v posameznem koledarskem mesecu) so upravičeni funkcionarji plačne podskupine A5, kot jih določa Priloga 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 s spremembami) in župani in podžupani, ki funkcijo opravljajo nepoklicno ter direktorji občinskih uprav in načelniki upravnih enot.
    Tudi ta dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

    Na spletni strani ZZZS smo v povezavi:
    https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/nadomestila/nadom_place/nadom_visina/ 
    (v poglavju ''Višina nadomestila plače'', pod ''Pregled vseh plač in nadomestil, ki se štejejo v osnovo za nadomestilo) dopolnili vsebino pod preglednico vseh vrst dohodkov, ki se vštevajo oziroma ne vštevajo v osnovo  za nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela.
    Ko bo objavljena nova Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, bomo dodali tudi nove šifre dodatkov.

    Ob tej priložnosti vas obveščamo, da se v osnovo za nadomestilo ne všteva tudi razlika med osnovno plačo vojaka pred razporeditvijo in osnovno plačo po razporeditvi (za to razliko je bila določena z Uredbo šifra J203), ki jo je uvedel 3. odstavek 93. člena Zakona o obrambi. Ker pa se poroča na REK-1 pod vrsto dohodka 1001 in na iREK pod P04 (drugo), pod preglednico ta razlika ni posebej navedena (saj se pri vrsti dohodka 1001 šteje le P01 v osnovo za nadomestila v breme OZZ, ne pa tudi P04).

    Vir: Zavod RS za zaposlovanje

    Fotogalerija





     

    Arhivi