Poslanci so v današnji razpravi v veliki večini pozdravili koalicijska dopolnila. Veseli jih dejstvo, da se razširja nabor upravičencev do pomoči. Z izglasovanim dopolnilom so namreč na gospodarskem delu zakona odpadli pogoji, da so do pomoči upravičene le pravne ali fizične osebe z najmanj pet zaposlenimi, da morajo stroški energije v poslovnih odhodkih znašati najmanj pet odstotkov ter da morajo ti stroški v letu 2019 znašati vsaj 10.000 evrov.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš je tako pojasnil, da bo upravičencev do pomoči okoli 40.500, kar je 30.000 več, kot je bilo predvidenih ob prvotnem besedilu predloga. Vseeno v vladi ocenjujejo, da bo sprva predvidenih 70 milijonov evrov dovolj za pokritje tudi tega širšega kroga potencialnih prejemnikov.

Edvard Paulič iz LMŠ je problematiziral dejstvo, da bodo do pomoči upravičena tudi podjetja, ki so davčni dolžniki, ki denimo delavcem ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in socialno varstvo. Izpostavil je tudi, da bo vlada šele v podzakonskem aktu podrobneje predpisala metodologijo ocenjevanja škode in postopek podelitve pomoči. "Dejansko ne vemo, kaj danes potrjujemo. Vlada si bo kasneje vzela pravico sprejeti metodologijo," je posvaril.

Član poslanske skupine DeSUS Robert Polnar pa je opozoril na depozite podjetij pri bankah, ki so v zadnjih dveh letih porasli za 2,24 milijarde evrov. Cilj bi po njegovem moral biti, da država ne bo pokrivala stroškov energije organizacijam, ki imajo na pri bankah milijone ali na desetine milijonov evrov.

Kar nekaj pripomb poslancev je bilo tudi na spremenjeno zahtevo glede povišanja stroškov energije kot zahteve za upravičenost do pomoči. Po novem morajo stroški zrasti najmanj za 40 odstotkov glede na lansko leto. Več poslancev je opozorilo, da so številnim podjetjem cene energentov porasle že lani, zato morda ne bodo upravičena do pomoči.

Izjavo, na podlagi katere bodo prejela pomoč, bodo sicer morala podjetja predložiti do 15. aprila na Finančno upravo RS (Furs), pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 5. maja. Posamezna podjetja bodo lahko prejela od 30 evrov do dva milijona evrov pomoči. V stroške energentov vlada šteje elektriko, plin in pogonska goriva, oddaja vloge bo elektronska, je povedal Čuš.

Na kmetijskem delu je, kot je pojasnil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič, prišlo v pogovorih z Evropsko komisijo do tega, da je sedaj govora o splošnem ukrepu. Ta bo zato zajel vsa kmetijska gospodarstva, ki so oddala zbirno vlogo. Plačila na hektar ostajajo različna glede na vrsto rabe; in sicer za trajno travinje 49 evrov, trajne nasade 138 evrov in za njivske površine 105 evrov.

Novost, ki so jo poslanci prav tako potrdili, je pomoč čebelarjem. Predvidena je višina pavšala pet evrov na čebeljo družino, čebelar pa mora imeti v registru čebelnjakov prijavljeno vsaj eno čebeljo družino.

Irgolič je dodal, da bo kmetom in čebelarjem agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja avtomatično izdala odločbe, se bodo pa lahko nanje upravičenci pritožili, če se s čim ne bodo strinjali.

Nenazadnje so s koalicijskim dopolnilom danes člani odbora v predlog zakona vnesli določilo o podaljšanju roka za oddajo obračunov davka od dohodka pravnih oseb. Ta rok se podaljšuje za en mesec, do 30. aprila.

Več poslancev je bilo sicer mnenja, da obravnavani zakon ni pravi za urejanje problematike preobremenjenosti računovodskih servisov. Andreja Zabret (LMŠ) je tako spomnila, da je vlada to lani uredila s sklepom, enako bi lahko bilo tudi letos. "Računovodske servise smo v koaliciji slišali, rešitev je na mizi," pa je dejal Jožef Horvat (NSi).

Ker so bili tako v opoziciji kot koaliciji prepričani, da je podaljšanje roka v luči aktualne covidne situacije nujno, so spremembo predloga zakona tudi v tem delu prepričljivo podprli.

Meira Hot iz SD je sicer dejala, da zakon prihaja še prepozno, zato mu stranka ne bo nasprotovala. Je pa očitala, da gre za nepregleden, nedosleden, na določenih točkah nepopoln in z vidika pravne varnosti vprašljiv predlog. Vprašala se je, ali bodo naslovljenci svoje pravice sploh zmožni uveljavljati, in podčrtala potrebo po debirokratizaciji ter hitrih in učinkovitih postopkih.