Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil uveden z ukrepi za uravnoteženje javnih financ pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.

Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po novem medtem ne bo treba plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

Sprejeta zakonska novela tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo.

Stranka Levica je želela sicer z dopolnili doseči črtanje sprememb glede seniorske olajšave, obravnave nagrad za poslovno uspešnost in obravnave električnih vozil pri plačevanju bonitet, a pri tem ni bila uspešna.

Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že sredi lanskega decembra. Vendar pa je tik pred glasovanjem vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala.

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, potrebne za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Podporo zakonu so sicer poleg velike večine koalicijskih poslancev večkrat izrekle delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja.

V opoziciji in na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki ter da je zakon javnofinančno škodljiv, saj ob nekaj stomilijonskem izpadu proračunskih prihodkov vlada ni predlagala ukrepov za zapolnitev te luknje, saj se zanaša na pozitiven učinek pričakovanega povečanja potrošnje ob višjih neto plačah.

Vprašanje sprejema dohodninske novele je postalo tudi predvolilno vprašanje. Stranka NSi je na primer v okviru akcije Višje plače za vse zbirala podpise v podporo potrditvi predloga novele. V Levici so medtem v proceduro vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma, a so jo nato sredi februarja umaknili. V koalicijskih vrstah so pred tem omenjali možnost, da bi jo podprli in referendum izvedli skupaj z aprilskimi volitvami.

Fotogalerija