Primanjkljaj državnega proračun je po začasnih podatkih v prvih devetih mesecih 2022 znašal 324 mio EUR, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 377 mio EUR. Primerjava dosedanje realizacije in nedavno sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 nakazuje, da naj bi bilo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta realiziranega kar -1.716 mio EUR primanjkljaja, od tega 1.063 mio EUR nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih devetih mesecih 2022 medletno višji za 20,2 %. Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se rast tako očiščenih prihodkov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta upočasnila na 8,1 %.

Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih devetih mesecih letos medletno višji za 9,9 %. Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se rast »očiščenih« odhodkov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta okrepila na kar 29,3 %. To bi pomenilo, da bi »očiščena« poraba v povprečju zadnjih treh mesecev leta znašala okoli 1,5 mrd EUR na mesec, kar je za okoli 0,5 mrd EUR več kot v povprečju prvih devetih mesecev.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca septembra letos znaša 5.445 mio EUR, od tega v prvih devetih mesecih letos 652 mio EUR. Iz rebalansa izhaja, da naj bi bilo do konca leta za ta namen porabljenih še 435 mio EUR.

Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na 440 mio EUR. Polovico tega učinka naj bi bilo realiziranega v zadnjih treh mesecih leta.

Realizacija državnega proračuna v prvih devetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da v rebalansu niso bile ustrezno prepoznane in posledično prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v lani oktobra sprejetem proračunu. Tako rebalans zlasti s previsoko zastavljenimi ravnmi odhodkov ne predstavlja ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, saj bo dejanska realizacija konec leta očitno nižja. S takšnim pristopom k proračunskemu načrtovanju se enako kot v predhodnih dveh letih odpira prostor za še višjo rast porabe prihodnje leto.

Fiskalni svet je 30. 9. prejel predloge proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Skladno z Zakonom o javnih financah je rok za pripravo ocene predloga spremenjenega Okvira za pripravo proračunov sektorja država 15 dni, rok za pripravo ocene predlogov državnega proračuna za leti 2023 in 2024 pa najkasneje do 20. 10.