Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize prinaša subvencije zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, subvencije za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči je, da se bodo subjektu - samostojnemu podjetniku, gospodarski družbi, zbornici, sindikatu, zavodu in društvu, ki opravlja gospodarsko dejavnost - cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021.

Uveljavljali bodo lahko eno vrsto pomoči. Vloge morajo oddati prek spletne aplikacije javne agencije Spirit do 28. februarja do 12. ure.

Subvencioniran bo del upravičenih stroškov - ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri čemer se bo pri nekaterih vrstah pomoči upoštevalo 70 odstotkov porabe iz leta 2021.

Na voljo so enostavna pomoč (subvencija 50 odstotkov delež upravičenih stroškov, največ dva milijona evrov) ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč (50 odstotkov, do štiri milijone evrov), pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost (40 odstotkov, do 100 milijonov evrov, pogoj padec EBITDA za vsaj 10 odstotkov), pomoč za energetsko intenzivna podjetja (65 odstotkov, do 50 milijonov evrov) in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (80 odstotkov, do 150 milijonov evrov). Pri zadnjih dveh bo tudi pogoj, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021.

Na voljo sta tudi ukrepa za ohranitev delovnih mest. Delno povračilo nadomestila za skrajšani delovni čas bodo lahko podjetja dobila za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2023, znašalo bo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu. Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na čakanju, prav tako v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila, pa bodo lahko delodajalci uporabili za 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2023, pri tem pa bodo morali v nadaljnjih 30 mesecih polovico prejetih sredstev investirati v zeleni prehod.

Oba ukrepa bodo lahko uporabili subjekti, ki bodo izpolnjevali pogoje za omenjeno pomoč gospodarstvu, v času prejemanja pomoči in še pol leta zatem pa ne bodo smeli odpuščati.

Predvidena so tudi različna ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti v skupni višini 250 milijonov evrov.

Velikim odjemalcem elektrike je bila poleg omenjenih subvencij namenjena še uredba o določitvi mehanizma za določanje cen za leto 2023, ki so jo morali ponudniki upoštevati, če so bile pogodbe za dobavo v letu 2023 sklenjene decembra lani. Uredba je ponudbeno ceno vezala na cene na nemški borzi EEX, poleg tega so bili stroški, ki so ji jih lahko obračunali dobavitelji, omejeni.

Za mikro, mala in srednja podjetja je vlada medtem tik pred novim letom omejila cene elektrike za čas od 1. januarja do 30. junija. Najvišja maloprodajna cena za višjo dnevno tarifo znaša 217 evrov za MWh, za nižjo dnevno tarifo 155,50 evra in za enotno tarifo 195 evrov. Te cene veljajo za 90 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021, s čimer so odjemalci spodbujeni k varčevanju.

Z uredbama o določitvi cene električne energije in zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava pa so za leto 2023 regulirane maloprodajne cene teh dveh energentov za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine, kar bo omogočalo normalno izvedbo raznih javnih programov po slovenskih krajih in mestih.

Najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike znaša za višjo dnevno tarifno postavko 207 evrov za MWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez DDV. Cena plina je določena pri 95 evrih za MWh.

Že od 1. septembra lani so regulirane drobnoprodajne cene elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene uporabnike. Ukrep zaenkrat velja do konca avgusta letos, vlada pa je napovedala, da ga bo podaljšala do konca leta.

Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije medtem predvideva, da bo sistemski operater elektroomrežja Eles od 1. januarja do konca marca zagotovil zmanjšanje porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja za vsaj pet odstotkov. Za to bo zbral ponudbe večjih porabnikov, ki bodo pripravljeni del porabe iz koničnih ur prenesti v čas, ko je poraba elektrike sicer manjša, ti pa bodo nato deležni nižje omrežnine.

Na voljo je med drugim tudi dodatno subvencioniranje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, dana je možnost vladi, da regulira variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Fizične osebe lahko dobijo subvencijo za lesne pelete za ogrevanje gospodinjstva, in sicer 100 evrov na tono, skupno za največ pet ton, pogoj je, da so pelete kupili med 1. septembrom in 31. decembrom letos.

Del sredstev za financiranje vseh omenjenih ukrepov bi si država zagotovila s pobiranjem dela presežnih prihodkov podjetij, in sicer bodo prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na megavatno uro (MWh) in so bili oz. bodo ustvarjeni med 1. decembrom 2022 in 31. decembrom 2023, pripadli državnemu proračunu. Izjema je med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina.

Vir: STA >>