Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.

Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci delavcem, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela ali pa ga bo treba organizirati na drugačen način.

Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti.

Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:

• odsotnost z dela zaradi višje sile,
• odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
• izraba letnega dopusta in
• neplačan dopust.

 Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:

• začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
• odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

V primeru kršitev vaših pravic se lahko obrnite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Prijavo lahko podate pisno po navadni ali po elektronski pošti na naslov gp.irsd@gov.si ali ustno osebno v času uradnih ur na katero koli območno enoto Inšpektorata Republike Slovenije za delo ali pa po telefonu, na telefonske številke območnih enot v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00).

Možnosti odsotnosti delavcev z dela in organizacija v primeru naravne nesreče

Več informacij o pravicah in obveznostih delavcev v primeru naravne nesreče

 

 

Vir: Inšpektorat RS za delo >>