Zajela nas je nakupovalna mrzlica; številni spletni trgovci ponujajo popuste, vendar med njimi lahko hitro naletite na spletne goljufe. Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjamo na številne lažne spletne trgovine, ki zavajajo z imenom Slovenija ali Ljubljana v naslovu spletne strani. Podoben val lažnih trgovin smo zaznali že lani v jesenskem času. Letos pa izpostavljamo nov trend, in sicer SMS sporočila, ki pod pretvezo dostavnih podjetij želijo priti do podatkov kreditne kartice.
Goljufi tako zlorabijo podobo in ime dostavnih služb (Pošta Slovenije, DHL, DPD, UPS…), s ciljem kraje razpoložljivih sredstev. Tovrstne prevare povzročajo visoka oškodovanja, saj lahko napadalci žrtvi v celoti izpraznijo bančni račun.
V naslednjih tednih lahko pričakujemo številna SMS sporočila, kjer nas bodo dostavne službe obveščale, da bodo dostavile naročeno blago. Razmere bodo poskušali izkoristiti tudi napadalci, ki bodo zlorabili legitimna podjetja in prav tako pošiljali SMS sporočila, da nas čaka paket. Le da bodo želeli, da iz različnih razlogov še vnesemo podatke kreditne kartice. Največkrat bodo strašili, da paketa ne morejo dostaviti, ker nimajo pravega naslova, da nas ni bilo doma, da je potrebno plačati le nekaj evrov za ponovno dostavo ali carino ipd.
Dolgo časa je veljalo pravilo, da moramo spletni uporabniki biti pozorni zgolj na elektronska sporočila, saj je bil najpogostejši vektor napada elektronska pošta. Gre za t.i. phishing napade oz. za ribarjenje za podatki prek elektronske pošte. Vendar na odzivnem centru SI-CERT v zadnjem letu beležimo velik skok v številu napadov prek SMS sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nevarnosti se selijo na pametne telefone v obliki zasebnih sporočil, ki pod pretvezo “preverjanja podatkov”, “potrjevanja transakcij” ipd. želijo izvabiti podatke za dostop do elektronske banke in podatke kreditne kartice (t.i.smishing). Projekcija SI-CERT kaže, da bomo v letu 2023 obravnavali kar 3-krat več tovrstnih napadov kot leta 2022.
Smishing napadi prek SMS sporočil so za uporabnike lahko nevarnejši od napadov prek elektronske pošte, saj pred slednjimi ščitijo filtri na poštnih strežnikih, ki blokirajo večji del lažnih sporočil, pri SMS in drugih zasebnih sporočilih pa taka zaščita ne obstaja. Praktično nemogoče je preveriti pošiljatelja SMS sporočila, obenem pa je zelo enostavno potvoriti telefonske številke, da izgledajo, kot da so slovenske, ali pa kot pošiljatelja SMS sporočila enostavno navesti ime dostavne službe. V samem SMS sporočilu je težje preveriti, kam pelje povezava, kot to lahko storimo na računalniku. Nenazadnje je tudi način uporabe telefona veliko bolj oseben, pogosto ga uporabljamo v okolju, kjer si težje vzamemo trenutek miru, da natančno preverimo stran, kamor vnašamo podatke. Vse to so dejavniki, na katere tudi računajo spletni goljufi.
Spletni uporabniki lahko v prihajajočih tednih upravičeno pričakujejo več obvestil o dostavi paketov. Predvsem naj bodo pozorni na vsa sporočila, SMS-e ali elektronsko pošto, ki zahtevajo takojšen odziv, npr. “takoj preverite podatke, ali bo pošiljka zavrnjena”, “paketa ne moremo dostaviti, plačajte carino”. Če takšno sporočilo v naslednjem koraku zahteva še vpis kreditne kartice, je to znak za alarm.
Če uporabniki prejmejo SMS sporočilo, ki usmerja na spletno stran, namenjeno kraji podatkov, lahko pošljejo posnetek zaslona oz. sliko sporočila na naslov cert@cert.si. Uporabniki, ki so kliknili na povezavo in vnesli podatke kreditne kartice, se morajo nemudoma obrniti na svojo banko.