67 udeležencev se je od 6. do 9. junija 2024 podalo na že enajsti jubilejni izlet članov ZRS po Bosni, kjer nas je ves čas spremljalo lepo vreme s poletnimi temperaturami. Že sedmič zapored smo se podali na tridnevni izlet.

 

Udeleženci, ki smo se zbrali v Mariboru, smo na pot odrinili v četrtek zvečer ob 21. uri. Z avtobusom smo izletnike pobirali še v Celju, Velenju, Ljubljani, Grosuplju in Novem mestu. Sledila je udobna nočna vožnja z dvonadstropnim avtobusom. Prvo noč smo prevozili 370 km.

 

Po vmesnih postankih na poti, smo malo pred Jajcem v hotelu ob Plivskem jezeru pojedli odličen zajtrk v hotelu.

Prvi dan so bila na vrsti tri mesta.

 

Začeli smo v mestu Jajce, ki slovi po drugem zasedanju AVNOJ-a. Ponaša se tudi s svojo srednjeveško trdnjavo na vzpetini v središču mesta in hišami iz turškega obdobja. Po ogledu dvorane muzeja AVNOJ, kjer se je pisala zgodovina, smo se sprehodili po mestu in do krasnih slapov reke Plive.

Nadaljevali smo z vožnjo proti mestu Travnik poimenovanem tudi Evropski Carigrad, ki je bilo nekoč sedež turških vladarjev Bosne in Hercegovine. 

Sprehodili smo se tudi do rojstne hiše nobelovca Iva Andrića, nekateri so pokukali še v katakombe.

 

V popoldanskih urah smo se namestili v kultnem Hotelu Holiday Sarajevo blizu starega dela mesta Sarajevo. 

Najprej smo se  z dvigalom zapeljali na razgledno ploščad na najvišji stolp AVAZ v Sarajevu. 

Na večerjo odpravili kar peš. V pivnici smo uživali v bosanskih specialitetah. Postregli so nam 2x preveč hrane.

 

 

Po zajtrku nam je s srčni lokalni vodnik Fuad predstavil Baščaršijo, star del Sarajeva. Čudovito staro mestno jedro je dom neštetih mošej, bazarjev, čevabdžinic, burekdžinic, aščinic, kavarn ...

Naredili smo prvo skupinsko fotografijo.

Sledil je krst 8 izletnikov, ki so prvič obiskali Sarajevo. Pojesti so morali čevapčiče v lepinji s kajmakom in marmelado.

 

Sledila je vožnja preko olimpijske Bjelašnice, kjer smo postali pri znamenitih skakalnicah.

Skupinska fotografija je nastala na podelitvenem odru za medalje.

Pot smo nato nadaljevali do Jablanice, kjer je spominski kompleks bitke za ranjence na Neretvi.

 

Navdušeni smo bili nad večerjo v restavraciji v starem delu mesta Mostar, kamor smo se kar sprehodili. Nismo mogli verjeti koliko preveč hrane so nam postregli.

 

Staro mestno jedro, deroči potoki, prodajalci, ki vabijo, cerkveni zvonovi in mujezine, strme, tlakovane ulice, ki se počasi vijejo navzdol do hitre turkizno modre reke Neretve in njenega Starega mostu. Nismo imeli sreče videti kako “Mostari”, oblečeni v speedo kopalke, skočijo z mostu v vodo pod njim. Po vodenem ogledu mesta smo imeli tudi nekaj prostega časa.

 

Šestindvajset kilometrov južno od Mostarja je vasica Međugorje, ki praktično ni obstajalo do junija 1981, ko je skupina najstnikov trdila, da jim je tukaj govorila Devica Marija. Ogledali smo si glavne znamenitosti cerkev sv. Jakoba in bližnji kip " Jokajočega kolena", ki je tako imenovan, ker očitno krši zakone termodinamike, tako da iz njega kaplja stalen tok tekočine.

 Za zaključek naše poti smo se za kosilo odpravili na hercegovsko pojedino.

 

Izlet smo zaključili z 570 km dolgo vožnjo proti domu. Našo pot smo vseeno zaključili navdušeni, saj je bilo na naši strani poletno vreme in odlično razpoloženi udeleženci.

 

Zahvaljujemo se vodniku Igorju Podgoršku in vodnici Maji Kos iz Agencije Oskar d. o. o. za odlično vodenje ter zabavne trenutke na avtobusu. 

Hvala srčnemu lokalnemu vodniku Fuadu.

Hvala tudi voznikoma za mirno vožnjo.

Hvala tudi našemu predsedniku, ki je ves čas skrbel za nepozabno vzdušje na avtobusu.

 

Naslednje leto se družimo na 12. izletu članov ZRS!

Naslednjo destinacijo smo že izbrali. Bi tudi vi potovali z nami?

Fotogalerija >>

Povezava do vabila in programa na izlet >>