Zbornica računovodskih servisov

MF: Kakšne so vaše možnosti, če vam banka ne odobri odprtja transakcijskega računa

8. april 2025

V sredini letošnjega januarja so začele veljati spremembe Zakona o plačnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPIaSSIED), po tem ko smo na Ministrstvu za finance zaznali težave pri odpiranju transakcijskih računov (TRR) na bankah. V tej novici osvetljujemo, kaj lahko fizične in pravne osebe storijo, če jim banka zavrne odprtje TRR.


Ena od sprememb ZPIaSSIED je tako, da imajo banke možnost pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja TRR ali namesto zaprtja TRR uporabijo blažje ukrepe, in sicer če ocenijo, da je to v skladu z veljavnimi predpisi in njihovimi politikami glede dejavnikov tveganja.

Prav tako mora po novem ponudnik plačilnih storitev oziroma banka v primeru zavrnitve odprtja TRR ali v primeru zaprtja TRR dokumentirati konkretne razloge za to odločitev in s temi razlogi seznaniti uporabnika plačilnih storitev.

V primeru, da uporabnik plačilnih storitev meni, da je banka ravnala v nasprotju z zakonom, ima možnost vložitve pritožbe pri banki, ki mu je odprtje TRR onemogočila oziroma mu je TRR zaprla. Banka pa mora za tem v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe nanjo odgovoriti.

Sicer je odločitev o odprtju TRR odvisna izključno od poslovne politike posamezne banke, se pa banka ob tem lahko sklicuje na Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), ki ji kot zavezancu narekuje, da mora v okviru svojih obveznosti izdelati oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upoštevati dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe pranja denarja.


Ob tem pojasnjujemo, da ZPPDFT-2 zavezancem zgolj v treh primerih določa prepoved sklenitve poslovnega razmerja oziroma obveznost prekinitve obstoječega poslovnega razmerja, in sicer, ko:
  • zavezanec ne more ugotoviti in preveriti istovetnost stranke, ne more ugotoviti dejanskega lastnika stranke, ne more pridobiti podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije,
  • niso izpolnjeni pogoji v zvezi s pregledom stranke preko tretje osebe instranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni mogoča prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega registra ali trgovalnih računov in se ga ne da ugotoviti na podlagi druge poslovne dokumentacije

Fotogalerija





 

Arhivi

RSS