Dinamika za računovodje ni nekaj presenetljivega, na spremembe zakonodaje ste žal že kar navajeni. »Če bi računovodje imeli svojo olimpijsko disciplino, bi bil to zagotovo tek čez birokratske ovire,« ste se hudomušno izrazili v nagovoru na letošnjem 27. Kongresu izvajalcev računovodskih storitev. Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2025?

Lahko bi rekel, da ga je najbolj zaznamovala uvedba evidenc DDV. Že vnaprej smo nekako predvidevali težave pri oddaji, saj se je vse dogajalo relativno hitro oziroma v zadnjem trenutku in še v času poletnih počitnic. Ponovno smo se znašli v situaciji, ko smo se morali računovodski servisi, programerji in Finančna uprava RS (FURS) hitro pripraviti. S FURS smo bili ves čas v stiku, se usklajevali, vendar je bilo to možno le do neke točke. Zato smo se srečali na skupnem sestanku, na katerem smo dorekli podrobnosti in dosegli dogovor, da v obdobju dveh mesecev ne bo sankcij za neoddane ali napačno oddane evidence DDV. Kasneje je bil ta rok podaljšan do konca leta, saj so se oktobra, ko so se v sistem vključili tudi trimesečni zavezanci, pojavile dodatne težave, ki se prej niso zaznale. Večinoma so bile povezane s podatki o poslovnih partnerjih, pravilno navedbo njihove države, davčne številke. Ko se je to uredilo, večjih težav z evidencami ni bilo več.

Omenili ste, da ste že predvideli težave pri oddaji. Kako to?

Ko naši člani začutijo določene težave, se hitro obrnejo na nas, tako da smo že pred oddajo evidenc opazili povečano število zapletov. Računovodski servisi so to zaznali tudi v komunikaciji s programerji, tudi pri njih je bilo čutiti časovno stisko in nejasnosti. Zato smo nemudoma stopili v stik s FURS, s katerim na splošno zelo dobro sodelujemo.

Čutiti je, da se je to partnerstvo letos še okrepilo, saj ste skupaj dosegli kar nekaj izboljšav. Zakaj je pomembno to sodelovanje in kako lahko to občutijo računovodje v praksi?

Res je, s FURS imamo zelo dober odnos. Z odprtim dialogom in sprotnim reševanjem težav lahko bistveno olajšamo delo računovodskih servisov, in to ne glede na to, ali so člani zbornice ali ne. Dober primer sodelovanja so tudi tako imenovani semaforji oddaje, za katere smo se dolgo zavzemali. Zdaj so tu in marsikomu se morda zdijo samoumevni, a v njihovo uvedbo smo na ZRS vložili veliko truda. Odraz dobrega sodelovanja se je opazil tudi na 27. Kongresu izvajalcev računovodskih storitev, kjer so udeleženci dobro sprejeli vsebine FURS. Vodja oddelka na Finančnem uradu Murska Sobota je za svoje predavanje prejel celo najvišjo možno oceno udeležencev – redko se zgodi, da predstavnik urada, ki ga javnost dojema kot dolgočasnega, dobi tako visoko oceno (smeh).

Ima pa koristi od sodelovanja tudi FURS.

Gotovo. Naši sestanki so v resnici zelo konstruktivni. Mi izpostavimo svoje težave, FURS svoje, povedo, kaj opažajo pri delu z računovodskimi servisi. Na podlagi teh informacij lahko ZRS organizira ciljno usmerjena izobraževanja. Nekajkrat smo FURS prosili tudi za izvedbo posebnih izobraževanj o uporabi eDavkov, saj je aplikacija kompleksna in je znanje dobro občasno osvežiti.

Lahko izpostavite še druga sodelovanja s pomembnimi deležniki v zadnjem času?

Sodelovanj je zelo veliko. Sestali smo se z AJPES, z Ministrstvom za javno upravo, članica našega upravnega odbora Erika Kostanjšek je pred kratkim prevzela predsedovanje sosveta za dajalce podatkov pri Statističnem uradu Republike Slovenije. Aktivni smo v Gospodarskem strateškem svetu za digitalizacijo in Strateškem svetu za davke pri GZS, v nacionalnem za e-račun, kakor tudi pri EFAA, Evropski zvezi računovodij in revizorjev za mala in srednje velika podjetja. Seveda naša sodelovanja vodijo tudi do pozitivnih rezultatov. Ravno v tem času smo prejeli odgovor Ministrstva za finance na našo pobudo za spremembe roka za oddajo rekapitulacijskih poročil za dobave v članice EU. Odgovorili so nam, da predlog razumejo kot administrativno razbremenitev in da bodo o njem odločali ob naslednji spremembi zakona o DDV, ki je predvidena v prihodnjem letu. Tudi to je pomemben korak v smeri razbremenitve računovodij.

Kaj pa druge aktivnosti ZRS v letošnjem letu?

Lahko rečem, da jih je kar veliko za eno leto, naj izpostavim le ključne. Ena pomembnejših je bila sestanek z Ministrstvom za javno upravo glede enotne vstopne točke za oddajo obrazcev. Cilj je poenostavitev oddaje in predvsem pooblastil, ki jih je danes veliko, preveč. Za vsako stran potrebujemo svoje pooblastilo in za vsako so posebni postopki za pridobitev. Na sestanku so bili prisotni vsi deležniki – predstavniki FURS, AJPES, ZZZS, ZPIZ, ZBS, SURS – in vsi so načeloma pozdravili idejo. Treba pa je vedeti, da gre za dolgoročen projekt, prva faza bo zagotovo poenostavitev pooblastil.

Ena izmed aktivnosti, ki je žal nismo uspeli izpeljali letos, je srečanje z Uradom za preprečevanje pranja denarja, imamo pa dogovorjen sestanek takoj v začetku naslednjega leta, da poskušamo rešiti nekaj nedorečenih zadev.

Kot pomemben dosežek leta štejem tudi spremembo zakona o davčnem postopku, kjer je bil na našo pobudo uveden enoten rok plačila davka od dohodka in dohodnine, to je 30. april, ne glede na datum oddaje obračuna.

Omenil bi še naše sodelovanje na evropski ravni, znotraj EFAA. Špela Kumelj, ki je članica upravnega odbora ZRS, je v strokovni skupini za računovodstvo, sam sem aktiven v strokovni skupini za poklicno regulacijo oziroma regulativo znotraj EU. Zelo si želimo, da bi prišlo do enotne regulative našega poklica in mislim, da bomo z EFAA dosegli neke korake.

Dokler ni ustrezne regulacije, je podjetjem težje najti kakovostne izvajalce računovodskih storitev. Kako lahko vedo, da bo njihov računovodski partner zanesljiv, da ima potrebna znanja? Ali k temu prispevajo podatkovne zbirke izvajalcev računovodskih storitev, ki jih vodite pri ZRS (npr. Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije, Seznam računovodskih servisov, ki opravljajo dejavnost v skladu s Standardom izvajalcev računovodskih storitev)?

Podjetja si lahko pomagajo z našimi katalogi in jim to svetujemo. Pri ZRS že od leta 2013 izvajamo tudi program za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« (SVRS). Dejansko opažamo, da nekatera podjetja, predvsem tujci, pogledajo, ali ima računovodski servis opravljene relevantne strokovne izpite, tako da to je kazalnik kakovosti. Na tem mestu bi pozval računovodske servise, da v čim večji meri pristopijo k opravljanju tega izpita, saj je to le en korak, ki ga zlahka opravijo, če vestno opravljajo svoje delo, da pa jim priznanje na trgu.

Če se vrnem na prvo vprašanje, pa je žal tako, da ne more vedeti, kako dober je njihov izvajalec, vsekakor ne na začetku sodelovanja. Kasneje lahko začne pogrešati svetovanje, poglobljena pojasnila, ki bi jih pričakoval od računovodskih partnerjev, pa jih ne dobi. To je pogosto posledica pomanjkanja strokovnega znanja, tako da je usposobljenost izvajalcev pomemben kazalnik kakovosti. Pri računovodskem delu je izobraževanje zelo pomemben in nujen faktor, računovodje se moramo stalno izobraževati, slediti spremembam, če želimo zagotoviti kakovostno podporo podjetjem.

Tudi na tem področju, pri izobraževanju, ima ZRS pomembno vlogo.

Zbornica računovodskih servisov ne posega v klasično izobraževanje, bolj se usmerjamo v podajanje informacij o pomembnih spremembah, pojasnjevanju sprememb v obliki seminarjev, webinarjev za naše člane. Zdi se nam, da tako hitreje dobijo pojasnila, in v obliki, ki jo najbolje razumejo.

Poleg tega dobro veste, kje so vrzeli v znanju, kot ste omenili, pa tudi znate dodati praktični vidik.

Točno tako. Imamo izkušnje, vemo, kakšna znanja potrebujemo v praksi, s kakšnimi izzivi se srečujemo, kako jih reševati in to lahko ZRS ponudi na svojih izobraževanjih.

Ali se podjetja danes v želji po znižanju stroškov zadovoljijo s cenejšimi izvajalci računovodskih storitev brez pravih znanj, morda celo iz tujine, in kaj to pomeni v praksi?

Vedno bodo zavezanci, ki jim je cena pomembnejša od kakovosti opravljene storitve. Izvajalce, ki jim bodo obdelovali finančne podatke, iščejo tudi v državah s cenejšo delovno silo, v Črni gori, na Kosovu. Indija in Pakistan sta po mojem mnenju problematična, ker jih je težje naučiti pravil DDV v Sloveniji in evropskega reda. Zaznavamo pa te težnje že nekaj časa, predvsem pri tujih družbah z namenom, da si poenotijo knjiženje. Ampak če potegnem črto, se po mojem mnenju računovodskih storitev ne splača outsourcati v tujino, ker gre lahko pri tem veliko narobe in lahko rečem, da se ozaveščeni pri nas še vedno držimo znanega reka, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni.

Konec leta je bila aktualna tudi uvedba zimskega regresa, ki prav tako ni pustila veliko časa za priprave. Kako je računovodjem pri tem pomagala ZRS?

ZRS pri tem nima neke pomembne vloge, to je treba priznati. Sam obračun in oddaja obrazcev za računovodske servise ne predstavlja nekih težav, v bistvu je to še najlažji obračun, ki zadeva plače in nadomestila plač. Več izzivov je bilo pri pojasnjevanju naročnikom, saj so bile in so še nejasnosti glede obveznosti, tudi ustavno sodišče še ni razsodilo o novi pobudi. Je pa ZRS redno obveščala o novostih, organizirala webinar, predvsem zato, ker je prihajalo do mešanja zimskega regresa s poslovno uspešnostjo in do bolj specifičnih vprašanj, kot je na primer, kaj storiti v primerih, ko zimski regres ne bo izplačan v letošnjem letu, ampak se bo prenesel na naslednje leto. Ampak to so tehnične malenkosti, sam proces obračuna ni zahteven.

Poleg nenehnih sprememb zakonodaje, ki sva jih že omenila, na vaše delo vplivajo zahteve strank, ki so večje kot kadarkoli, digitalna orodja prinašajo nove možnosti, a hkrati tudi nove obveznosti. Kako vi vidite poklic računovodje danes in jutri?

Računovodstvo še vedno vidim kot enega najboljših poklicev. S tehnologijo, ki nam je danes na voljo in nam olajša dnevna opravila, je delo res pestro. Smo v stalnem stiku z naročniki, tako da ima naše delo tudi močno človeško plat. Že pred več kot desetimi leti so nam napovedali, da nas bo digitalizacija izrinila, pa smo še kar tu. V bistvu smo še bolj prisotni, ker nas naši naročniki vedno bolj potrebujejo kot svetovalce, razlagalce podatkov in številk. Tehnologija nam omogoča lažjo pripravo poročil, ampak mislim, da bi jih bilo zelo neprimerno naročniku predati brez pojasnil, kaj se dogaja z njegovim podjetjem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Resnično mislim, da je računovodstvo lep poklic.

Pogosto poudarjate, da je zaupanje lepilo računovodske stroke. S tem, ko kaos številk prevajate v red bilanc, ko podjetjem omogočate, da rastejo varno, pregledno in odgovorno, gradite zaupanje, in tega zaupanja umetna inteligenca ne more ponuditi.

Zaupanje med naročnikom in računovodskim servisom se gradi zelo dolgo. Ko pa je enkrat ta vez močna, pride do neke simbioze med obema partnerjema, ker se razumeta, vesta, kaj in koliko od koga pričakovati, kako lahko skupaj vplivata na poslovanje.

Bo prihodnost računovodenja bolj avtomatizirana ali bolj človeška?

V bistvu oboje in v obeh smereh še močneje. Tudi najbolj tehnološko razvita podjetja težijo k temu, da vnesejo človeški faktor, ki je potreben za razumevanje tehnologije in gradi zaupanje. Mi lahko komuniciramo z umetno inteligenco, ampak ne moremo dobiti zaupanja, kot če bi se pogovarjali s človekom, ga gledali iz oči v oči in začutili pristnost.

Človeška plat poklica pa prinaša tudi druge vrste odgovornosti. Računovodje vsak dan sprejemate veliko odgovornost s tem, ko podjetjem pomagate k poslovnemu uspehu, žal pa to ne velja tudi za odgovornost do sebe, kot ste poudarili na letošnjem Kongresu izvajalcev računovodskih storitev. Zato je rdeča nit »SRS – Strokovno v Ravnovesju s Sproščenostjo«, ki ste jo izbrali, še kako pomembna.

Mislim, da se vedno bolj zavedamo tega, do kod lahko še gremo brez nekega postanka. Do časa kovida in še med njim se je v bistvu pritisk na računovodske servise nenehno krepil. Vedno več je bilo treba narediti, vedno več je bilo zahtev naročnikov, zdaj pa imam občutek, da smo se v računovodskih servisih nekoliko ozavestili in počistili portfelje naših naročnikov. Začeli smo se zavedati tega, kar je pomembno, in da nam ni treba vzeti še enega naročila, če zaradi tega računovodje trpimo. V Sloveniji se veliko govori o absentizmu, ampak računovodstvo je danes eden redkih poklicev, kjer je prisoten prezentizem. Bolni računovodje ne ostajajo doma, ampak prihajajo na delovno mesto. Zato na naših Zborih članov ZRS in Kongresih izvajalcev računovodskih storitev podajamo vedno več mehkih vsebin, o odnosih, osebnem razvoju. Pomembno je, da začutimo potrebo po zmanjšanju hitrosti, da znamo zadihati in si dovoliti biti le človek, ne robot.

Tak zaposleni tudi lažje dela.

Gotovo. Če si zamislite nekoga, ki mu naložite 10 kilogramov, bo gotovo lažje prenesel breme do neke točke, kot če ga obremeniš s 50, 60 kilogrami in mu ne daš časa, da si odpočije, zadiha. Enako je z našimi računovodji.

Se pa človeška plat računovodij vsako leto znova pokaže tudi na Kongresu izvajalcev računovodskih storitev. Vidi se, kako živa, močna in povezana je skupnost računovodij v Sloveniji. Med njimi ni čutiti tekmovalnosti, kljub temu da so si v poslu konkurenti, ampak prej iskreno željo po izmenjavi znanj in profesionalno zavezništvo. Gre zasluga za to tudi ZRS kot stanovski organizaciji?

Mislim, da ne bo preveč samopašno, če potrdim to trditev (smeh). Prepričan sem, da naši člani čutijo predanost upravnega odbora in vodstva ZRS, vseh strokovnih komisij in da z udeležbo, z vzdušjem na dogodkih pokažejo, da je pot, po kateri gre ZRS, res prava. Pa ne le člani, konec koncev veliko, kar na ZRS dosežemo, zadeva celotno računovodsko stroko, le določena orodja in pripomočki, ki so namenjeni le članom, so dostopni na zaprtih straneh.

Na naših kongresih vidimo, da si računovodska skupnost pomaga, deli izkušnje, čutimo povezanost med člani. Pozna se tudi pri predavateljih, ki prihajajo iz istega kroga kot slušatelji. Ko vidiš, da se nekdo drug srečuje z istimi težavami in je pripravljen deliti svoje izkušnje, si tudi sam bolj odprt.

Povezanost odraža udeležba Kongresa izvajalcev računovodskih storitev, ki je iz leta v leto večja, tako da ste bili za 28. Kongres izvajalcev računovodskih storitev v naslednjem letu primorani poiskati nov, večji prostor. Kako ocenjujete uspeh tega dogodka?

Resnično se vedno potrudimo, da sestavimo zanimiv program, ki bo dal osnovne informacije o spremembah in usmeritvah računovodske stroke. Uspeh in dušo tega dogodka vidim predvsem v udeležencih, ki se iz leta v leto vračajo. Oba naša dogodka skoraj zapolnimo še pred objavo programa, kar nam daje vedeti, da nam udeleženci zaupajo, da vedo, da bosta izpolnila njihova pričakovanja.

Lahko že napoveste, katere teme bodo v naslednjem letu najbolj aktualne na računovodskem področju in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Najbolj vesel bom, če ne bo aktualnih tem (smeh). Mislim, da si zaslužimo kako leto, dve predaha, da se ne ukvarjamo vsako leto z aktualnimi spremembami. Ampak šalo na stran, predvidevam, da se bomo ukvarjali z davčnimi reformami, ki so res nujne, ker je sistem postal nepregleden in kliče po večji enotni reformi. Vedno so aktualni tudi obračuni plač in ostalih prejemkov. Dejansko pričakujemo tudi spremembe Evropske komisije v obliki direktiv, ki jih bomo morali implementirati v našo zakonodajo. Tako da se bo dogajalo, si pa želim, da bi se čim manj.

Kakšni pa so cilji ZRS za prihodnje leto?

Da bomo še boljši, da bomo še bolj izpolnili pričakovanja naših članov, da jim bomo vedno na voljo, da bomo znali podati pravilne odgovore na njihova vprašanja. In seveda tudi, da bomo še naprej gradili sodelovanje z deležniki v Sloveniji in v tujini, ki so pomembni za delovanje naših servisov.

Za konec še, kaj bi zaželeli računovodskim strokovnjakom v naslednjem letu?

Za nami je leto odgovornosti in trdega dela, največkrat tudi nevidnega navzven. Iz dneva v dan dokazujemo, da računovodstvo niso samo številke, ampak dejansko skrb za ljudi, za podjetja, za stabilnost. Zato bi vsem računovodjem zaželel predvsem zdravja, miru, pa tudi časa zase. Naj bo novo leto prijazno, naj prinese občutek povezanosti, medsebojne podpore in zavedanja, da v naših izzivih nismo sami. Hkrati pa bi se rad vsem zahvalil za zaupanje, predanost in človečnost, s katero opravljajo svoje delo.

Foto: Tadej Kreft, GZS

Fotogalerija