Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji, danes praznuje 175-letnico svojega delovanja. Zgodovino je pričela pisati leta 1851, ko je bila ustanovljena prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem. Od prvih začetkov pa vse do danes ostaja rdeča nit vseh zborničnih prizadevanj zastopanje interesov svojih članov, izboljšanje poslovnega okolja za podjetja in posledično krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
»Večkrat se pojavi vprašanje, kakšna sta sploh vloga in pomen GZS v slovenskem prostoru. Najpreprostejši odgovor je: če je ne bi imeli, bi hitro začutili vrzel. GZS omogoča most med državo in gospodarstvom. Na eni strani je pomemben sogovornik državi, kateri pomaga razumeti realne potrebe podjetij, na drugi pa je branik interesov podjetij, katerim hkrati nudi konkretne storitve, podporo in informacije, ki jim olajšajo poslovanje in jim omogočajo hitrejši razvoj,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Dodaja, ko »GZS dela za podjetja, v resnici dela za ljudi. S podporo rasti podjetjem imajo zaposleni stabilna delovna mesta, boljše možnosti razvoja, višje prihodke in varnejšo prihodnost. Posredno s tem podpira tudi njihove družine in krepi njihova gospodinjstva. Podjetja pa pomembno podpirajo tudi športne, kulturne in humanitarne organizacije ter dejavnosti v lokalnih skupnostih. Zato je vlaganje v podjetja posredno vlaganje v širšo družbo.«
Ključni dosežki GZS za gospodarstvo v 2025
V razmerah intenzivnih geopolitičnih, varnostnih in ekonomskih sprememb v svetu je še toliko bolj pomembno, da je domače poslovno okolje stabilno, konkurenčno in gospodarstvu čimbolj naklonjeno. GZS je v lanskem letu na področju visokih cen energije s študijo Moja položnica v izvedbi slovenskih priznanih ekonomskih, energetskih in okoljskih strokovnjakov ter v sodelovanju še z dvema drugima gospodarskima organizacijama dokazala, da je za Slovenijo najprimernejša kombinacija jedrske in obnovljivih virov energije. V odzivu na krizo v določenih gospodarskih panogah je GZS dosegla aktivacijo stalne sheme delnega povračila plač za skrajšani delovni čas, s čimer podjetja v krizah lažje ohranijo zaposlene. Sprejeta je bila pokojninska reforma z dostojnimi pokojninami, a hkrati brez dodatnih bremen za podjetja. Popravljen je bil sistem evidenc delovnega časa, GZS pa je uspela zagotoviti tudi blažje pogoje in pospešitev postopkov za prihod tuje delovne sile ter omogočil daljšo zaposlitveno obdobje za upokojence, ki želijo in zmorejo delati več. Skupaj z drugimi organizacijami je GZS sodelovala pri sprejetju Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki podjetjem daje dodatno možnost spodbudnega nagrajevanja zaposlenih. Uveden je bil predmet informatika v osnovnih šolah in mikrodokazila v visokem šolstvu. Dosegla je zamik obveznega trajnostnega poročanja (Stop the clock), ki je pomenil pomembno administrativno obremenitev podjetij. Prevzela pa je tudi vodilno vlogo v Slovenskem centru za krožno gospodarstvo in kompetenčnem centru za umetno inteligenco ter začel intenzivno sodelovali s TECES pri podpori podjetjem na področjih tehnologij in rešitev z dvojno rabo.
V okviru 10-letnega gospodarskega programa za konkurenčni razvoj Slovenije – Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS predstavila na oktobrskem Vrhu slovenskega gospodarstva in s katerim je dala politiki in državnim institucijam jasno vedeti, kaj podjetja v Sloveniji pričakujejo od vlade in države, je pripravila tudi Manifest za Slovenijo 2035 »Slovenija prihodnosti – svobodna, pogumna, podjetna«. Ta opredeljuje osem ključnih vrednot in zavez. Te usmerjajo razvoj Slovenije v samozavestno, ambiciozno in uspešno državo do leta 2035. »Zborničarji smo se zavezali, da bomo te vrednote ponotranjili, jih živeli in udejanjili v vsakdanjem delu. Želimo si, da te vrednote postanejo skupna dejanja vseh državljanov in državljank in usmerjajo konkretne odločitve pri ustvarjanju naše skupne boljše prihodnosti,« je ob tem v kontekstu vse izrazitejše delitve oziroma polarizacije med zaposlene in podjetja dodala generalna direktorica. Opozorila je, da so gospodarstvo in podjetja s strani politike pogosto predstavljeni kot škodljivi za delavce in državo, a prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi – vsi skupaj – omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve. Takšno dojemanje dolgoročno škoduje Sloveniji, saj namesto sodelovanja spodbuja delitev in negativno vpliva na gospodarstvo.
Gospodarska zbornica Slovenije v času
Prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem je bila ustanovljena 12. januarja 1851 v Ljubljani kot Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Že takrat je spodbujala trgovino, obrt in industrijo, organizirala predstavitve slovenskih gospodarstvenikov na svetovnih razstavah in gradila mednarodne stike. V medvojnem obdobju je postala ena najpomembnejših jugoslovanskih zbornic s široko dejavnostjo, od statistike in izvoznih registrov do izobraževanja in strokovnih publikacij. V letih pred osamosvojitvijo je GZS s konkretnimi projekti spodbujala razprave o nujnosti prehoda v tržno gospodarstvo. Z osamosvojitvijo Slovenije je GZS postala nacionalna zbornica samostojne države. Aktivno je podpirala osamosvojitev, promovirala slovensko državo in gospodarstvo v tujini ter gradila mednarodne vezi z drugimi zbornicami v Evropi. Leta 1992 je postala članica Združenja evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES), ki danes predstavlja 20 milijonov podjetij po vsej Evropi, leta 2001 pa tudi članica Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu.
Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2006 in pridobitvi statusa reprezentativnosti sredi leta 2008 GZS danes združuje 5.200 podjetij, ki prispevajo kar 50 odstotkov bruto dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in generirajo dve tretjini prihodkov na tujih trgih.
V času gospodarske in finančne krize je GZS usmerjala aktivnosti v sprejem reform in predlogov za večjo konkurenčnost, pripravo ključnih programov in agend za izboljšanje poslovnega okolja. Intenzivno pripravlja rešitve za energetske, surovinske in gospodarske izzive (energetska kriza, omrežnine, stabilnost energetskega sistema), podpira prioritete industrije in srednjega ter malega gospodarstva ter strateška partnerstva in dogovore za tehnološki razvoj.
GZS je prepoznaven in vpliven reprezentativni predstavnik slovenskega gospodarstva, ki objektivno in strokovno prispeva k oblikovanju prijaznejših pogojev poslovanja. Prednost GZS predstavlja njena čez-sektorska in čez-regijska struktura, ki omogoča poleg specifičnih panožnih in regionalnih interesov zastopanje uravnoteženih interesov gospodarstva kot celote in izvajanje vrste poslovno-podpornih storitev.
Več o zgodovini našega delovanja: GZS-jeva zgodba v času >>
Vabljeni k ogledu videa o 175 let GZS: Video 175 let >>
Gospodarska zbornica Slovenije v številkah
Vir: Media GZS >>