Ob objavi podatkov rasti BDP v 2025 za Slovenijo in EU je Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, izpostavila, da podatki o nizki gospodarski rasti in predvsem padcu industrijske proizvodnje kažejo na nujno spremembo poslovnega okolja v Sloveniji. »Želim si, da nedavne novice o zapiranju podjetij, zmanjšanju delovnih mest in selitvi funkcij v tujino, zamenjajo novice o novih tujih neposrednih investicijah, rasti in širitvi podjetij v Sloveniji. To je tisto, kar bo našim državljanom prineslo več in bolje plačana delovna mesta ter več prihodkov za razvoj in socialno državo. Če želimo to doseči, moramo v Sloveniji v najkrajšem času davčno razbremeniti zaposlene in podjetja, zmanjšati birokracijo in pohitriti postopke pridobivanja dovoljenj, nato pa sprejeti nov nacionalni načrt gospodarskega razvoja Slovenije,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Lani je Slovenija dosegla najnižjo rast gospodarstva po letu 2020, zaskrbljujoče pa je stanje v industrijski proizvodnji, ki se je lani zmanjšala za več kot 4 odstotke, v primerjavi s Hrvaško, kjer zrasla za 5,2 odstotka. Čeprav so napovedi za letošnje leto nekoliko bolj optimistične, Vesna Nahtigal opozarja, da so bile tudi napovedi rasti za lani nad 2 odstotkoma, ki pa so se nato skozi leto vse bolj zniževale. »Da zaostajamo za drugimi državami in celo sosednjo Hrvaško, je jasen signal, da nekaj ne delamo prav. Nepremišljene in nenapovedane dodatne obremenitve države močno otežujejo poslovanje podjetij. Vse te obremenitve v zadnjih dveh letih se kažejo v pomembnem padcu slovenske industrije, celo visoko tehnološko razvite.«

Ob tem Vesna Nahtigal izpostavlja nujnost predvidljivega in razvojno naravnanega poslovnega okolja za podjetja in zaposlene v Sloveniji: »Podjetja in z njimi zaposleni potrebujejo okolje, ki spodbuja rast in razvoj podjetij. Bolj kot so konkurenčna na trgu, lažje pridobivajo posle, s tem pa ustvarjajo dodano vrednost, nova delovna mesta ter lažje zagotavljajo tudi višje plače in nagrajujejo zaposlene. V Sloveniji moramo nujno spodbuditi produktivnost in dodano vrednost s tem pa gospodarsko rast. Samo tako bomo ohranili kakovostna delovna mesta, obenem pa vsi skupaj tudi lažje prispevali za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in pomoč socialno šibkejšim. Tako ustvarjamo dobrobit za vse ljudi«.

GZS ob tem poudarja, da je gospodarstvo predlagalo državi in politiki konkretne ukrepe za povečanje konkurenčnosti in stabilnosti slovenskega gospodarstva in podjetništva v 10-letnem razvojnem programu »Made in Slovenia 2035«. GZS pričakuje od prihodnje vlade pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije, pri čemer bi s predlaganimi 88 ukrepi lahko spodbudili izjemen investicijski potencial v višini dobrih 19 milijard evrov do leta 2035, kar bi povečalo rast BDP za skoraj 50 odstotkov. Ukrepi zajemajo davčno razbremenitev zaposlenih in podjetij, zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov, boljše okolje za pridobivanje kadrov, konkurenčne cene energije, boljši dostop do virov financiranja razvoja, pospešitev internacionalizacije, spodbude za raziskave in inovacije, pospešitev digitalizacije ter podporo start-upom in inovativnim tehnologijam.

GZS glede navedb predstavnikov vlade o »največjih možnih dobičkih v gospodarstvu kadarkoli« poudarja, da so ti visoki zaradi dobičkov v energetiki, financ in farmacije, medtem ko v ostalem delu gospodarstva dobički padajo že od leta 2022; leta 2024 so bili realni dobički celo za 8 % nižji kot leta 2021. Dobički pa so ključni za razvoj podjetij in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, saj jih podjetja namenjajo za vlaganja v investicije, raziskave in razvoj, širitev na nove trge ter tudi nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarska rast nižja od EU, padec v industrijski proizvodnji

Slovenski BDP se je po prvi oceni statističnega urada lani realno povečal za 1,1 odstotka. Mednarodne institucije so Sloveniji v začetku lanskega leta najprej napovedale več kot 2-odstotno rast, nato pa jo skozi leto zniževale na 1 odstotek. Rast je bila tako nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka.

Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je slovenska rast v letu 2025 zaostala za povprečjem tako območja z evrom, ki je bilo pri 1,5 odstotka, kot celotne EU (1,6 odstotka). Tudi po podatkih Banke Slovenije je bila ta najnižja po letu 2020.

Prav tako se je lani zmanjšala zaposlenost v Sloveniji, in sicer za 0,4 odstotka oz. za 4900 oseb, največ v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,4 odstotka).

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 4,1 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in vse bolj rastočimi stroški dela. Nasprotno je industrijska proizvodnja lani v območju z evrom in v EU narasla za 1,5 odstotka. V sosednji Hrvaški pa je ob podobnih zunanjih pritiskih pa jeindustrijska proizvodnja lani porasla celo za 5,2 odstotka1. Pomemben pa je podatek, da je lani v Sloveniji upadla celo visokotehnološka proizvodnja, npr. proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, računalniki, elektronski in optični izdelki) za odstotek, proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) za 4 odstotke, sledi padec za skoraj 2 odstotka v proizvodnji srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin).

Najbolj se je industrijska proizvodnja povečala na Poljskem (+6,9 odstotka) ter na Švedskem, najbolj pa zmanjšala na Slovaškem (-8,5 odstotka) ter v Luksemburgu in v Bolgariji.

1 https://dzs.gov.hr/vijesti/industrijska-proizvodnja-u-prosincu-2025-porasla-za-4-5-na-godisnjoj-razini/2453