Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih vstopilo v obdobje izrazitega upočasnjevanja, ki se kaže v padanju gospodarske rasti v zadnjih letih, padcu industrijske proizvodnje, realnem zniževanju dobičkov v večini panog ter slabšanju mednarodne konkurenčnosti, kar se kaže tudi v nizkem deležu tujih neposrednih naložb v BDP. Ob stagnaciji izvoza, upadanju tujih neposrednih investicij in vse večjih stroškovnih pritiskih se zmanjšujejo možnosti podjetij za vlaganja v razvoj in višje plače, kar neposredno vpliva tudi na vzdržnost javnih financ in socialnih sistemov. Na posvetu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Slovenske tiskovne agencije (STA) so svoje poglede na trenutno gospodarsko situacijo Slovenije in prihodnji razvoj države soočili predstavniki političnih strank, gospodarstveniki in ekonomski strokovnjaki.

»Gospodarstvo niso ‘oni’. Gospodarstvo je 200 tisoč podjetij in 750 tisoč zaposlenih. Ko ustvarjamo pogoje za rast gospodarstva, ustvarjamo boljše pogoje za ljudi. Ko gospodarstvo diha s polnimi pljuči, diha lažje celotna družba,« je izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. V zahtevnih razmerah, ki jih zaznamujejo geopolitični pretresi, visoki pritiski na cene ter ostra globalna konkurenca se slovenska podjetja in obrtniki skupaj s svojimi zaposlenimi vsak dan borijo za posle. »Druge države v takšnih razmerah aktivno in sistematično podpirajo svoja gospodarstva. Pri nas pa smo se morali za marsikateri ukrep, ki je drugod samoumeven, dolgo boriti. Ob tem so bili zaposleni in podjetja v zadnjih letih deležni dodatnih obremenitev,« je poudarila. Razmere zahtevajo odločen, jasno usmerjen in dolgoročen načrt razvoja Slovenije – takšen, ki presega en mandat vlade in politične delitve. GZS je prav zato skupaj z več kot 90 gospodarstvenicami in gospodarstveniki pripravila desetletni razvojni program Made in Slovenia 2035. S programom prihodnji vladi predlaga konkretne ukrepe na devetih področjih poslovnega okolja in jasne razvojne usmeritve na osmih ključnih področjih, kjer ima Slovenija znanje, potencial in priložnosti za preboj (Gospodarski program Made in Slovenia 2035).

»Vsi si želimo kakovostnih delovnih mest, višjih plač, delujočega javnega zdravstva in šolstva, dostojne oskrbe in pokojnin. Če želimo, da Slovenija ostane socialna država priložnosti, moramo podjetjem, obrtnikom in zaposlenim omogočiti, da ponovno zadihajo s polnimi pljuči. To pomeni razbremenitev plač zaposlenih in podjetij, manj birokracije, hitrejše in enostavnejše postopke ter stabilno poslovno okolje, ki se ne spreminja iz dneva v dan in še to povsem brez resne presoje posledic,« je dodala Vesna Nahtigal.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je predstavil razmere slovenskega gospodarstva. Opozoril je, da gospodarska rast v Sloveniji v zadnjih letih pada in je bila lani (1,1 %) najnižja po letu 2020, po prvih ocenah pa je zaostala tudi za evropsko (1,6 %). Povprečna gospodarska rast v zadnjih 3 letih (1,7 %) je bila tudi nižja od povprečne v zadnjem desetletnem obdobju (2,9 %).

Upad industrijske proizvodnje ter zmerna rast investicij

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih treh letih skrčila za – 4,4 %, kar je Slovenijo uvrstilo na 18. mesto med EU-27. Razlog za negativne trende v Sloveniji vidi Ivanc v oteženih pogojih poslovanja, povezanih z visokimi stroški energije in stroški dela ter težavami domače avtomobilske industrije. Padec industrijske proizvodnje negativno vpliva na investicije v industriji, na število delovnih mest in dinamiko razvoja industrije.

Sicer so se investicije v osnovna sredstva v zadnjih treh letih povečale za slabo desetino, vendar je bila struktura vezana predvsem na nestanovanjske stavbe in inženirske objekte, kjer so se investicije povečale za več kot 20 %. Investicije v stroje in opremo pa so zrasle le za dobra 2 odstotka, investicije v stanovanjsko gradnjo pa so se znižale za 0,4 %.

Nižji dobički v glavnini gospodarstva zavirajo investicije in nagrajevanje zaposlenih

Realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih panog, ki ustvarijo 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, so se v obdobju 2022-24 znižali za 16 %. GZS ocenjuje, da se je zniževanje nadaljevalo tudi v letu 2025, saj so bili prilivi iz naslova davka na dohodek pravnih oseb po podatkih Fiskalnega sveta nižji za desetino. Visoke dobičke beležijo le panoge energetike, financ in farmacije. Kot poudarja Ivanc, bi moral biti cilj do leta 2030 letno rast dobička dvigniti na 8 %, saj bi to predstavljalo zdravo rast, ki odraža izboljšano poslovanje družb, tudi v dejavnostih, ki so bile v zadnjih treh letih še posebej prizadete zaradi upada poslovanja.

Slovenija v dveh letih izgubila 8 mest na lestvici IMD, padanje deleža tujih neposrednih investicij v BDP

Nizka uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD (padec z 38. mesta v 2022 na 46. mesto v 2024 in 2025) odraža slabšo privlačnost okolja za zasebne investicije, kar potrjujejo podatki o tujih neposrednih investicijah (2022: 35,6 %, 2024: 34,2 %) v primerjavi s srednjeevropskimi državami (dobrih 56 %) ali Hrvaško (67 %). Kot je poudaril Ivanc, bi moral biti cilj, da bi »Slovenija postala bolj privlačna za t. i. ‘greenfield’ investicije, ki jih primanjkuje zlasti zaradi dolgih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja okoljskih in drugih dovoljenj.« Večino tujih investicij v Sloveniji so namreč v zadnjih desetletjih predstavljali prevzemi obstoječih podjetij (npr. Fraport, Helios, Gorenje) ali pa širitve proizvodnje obstoječih družb (Lek v Lendavi, Yaskawa v Ribnici), ne pa nove investicije (t. i. greenfield, kot npr. tovarna Magna).

Padanje zaposlenosti v gospodarstvu, naraščanje v javnem sektorju

V zadnjih treh letih je število delovno aktivnih v predelovalnih in zaposlovalnih dejavnostih za dobrih 6 tisoč upadlo, medtem ko je istem obdobju v sektorju država naraslo za prek 8 tisoč. V preostanku zasebnega sektorja in državnih družbah pa je zaposlenost do leta 2024 naraščala, v 2025 pa se je rahlo znižala. Ivanc je pojasnil, da je število delovnih mest ključen indikator vzdržnosti slovenskih javnih financ in pokojninskega sistema, ki še vedno pretežno temelji na prvem pokojninskem stebru. Za zagotavljanje vseh pravic je potrebno ohraniti ali povečati število delovnih mest v gospodarstvu in spodbuditi izvozno gospodarstvo, da bo lahko povečalo produktivnost. Cilj do 2030 je okrepiti število delovnih mest v gospodarstvu na 770 tisoč, kar je 20 tisoč več od trenutnega števila.

Pešanje dinamike izvoza blaga in storitev

Izvoz je v zadnjih treh letih realno porasel le za skromnih 0,7 %, v primerjavi z povprečno rastjo izvoza zadnjih 10 let pri 4,8 %. Na šibka izvozna gibanja so imela vpliv nižja naročila v avtomobilski in strojni industriji ter velik pritisk azijskih konkurentov pri zahtevnejših proizvodih. Izvoz storitev se je upočasnil zaradi padca v proizvodnji, upadel je izvoz gradbenih storitev, upočasnila se je rast izvoza turističnih storitev. »To odraža padec v stanovanjski gradnji v Nemčiji kot tudi spremembe pri davčni obravnavi napotenih delavcev,« je poudaril Ivanc.

Zvišanje bruto izdatkov za raziskave in razvoj

Bruto izdatki za raziskave in razvoj so v zadnjih dveh znanih letih (2024/2022) porasli za 260 mio EUR na 1,46 mrd EUR, kar je posledica povečanja izdatkov pri gospodarskih družbah (+ 90 mio EUR), državi (+ 80 mio EUR) in tujini (+ 80 mio EUR). Dinamika predvsem ugodno vpliva na proizvodnjo visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (farmacija, elektroindustrija), še vedno pa so prenizki v drugih dejavnostih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti. Kot cilj do leta 2030 je Ivanc navedel porast izdatkov na okoli 2,3 mrd EUR letno.

12-odstotno povečanje cen je nad rastjo v območju evra

Med 21 državami območja evra je bila rast cen v Sloveniji 8. najvišja. Visoka rast cen je bila posledica učinkov energetske krize na rast plač ter tudi sprememb nekaterih administrativnih delov cen. »Nižja 2-odstotna prihodnja rast cest je zaželen cilj, saj inflacija posredno vpliva na gibanja plač v zasebnem sektorju in s tem na konkurenčnost slovenskega izvoznega gospodarstva,« je dodal Ivanc.

Stanje gospodarstva 2022-2025