Zdravstvo ni le javnofinančni strošek, temveč tudi pomembno gonilo gospodarske rasti in družbene odpornosti. Slovenija potrebuje zdravstveni sistem, ki ljudem zagotavlja pravočasen dostop do storitev, zaposlenim stabilno delovno okolje, družbi pa dolgoročno odpornost. Strateški svet za zdravje pri GZS zato predlaga ukrepe, ki krepijo učinkovitost, preglednost in finančno vzdržnost sistema, in sicer na področjih dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, stabilnejšega financiranja, izboljšanja zdravja zaposlenih, profesionalnega upravljanja zdravstvenih ustanov ter okrepljenega sodelovanja med državo, stroko in gospodarstvom.

Hkrati strateški svet poudarja, da gospodarstvo tu prepoznava svojo vlogo kot ključen razvojni partner, ki s svojim znanjem, inovacijami in upravljavskimi kompetencami prispeva k učinkovitejšemu, bolj odpornemu in sodobno organiziranemu zdravstvenemu sistemu.

Mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta GZS za zdravje: »Zdravstveni sistem je eden najzahtevnejših podsistemov države. Njegovo upravljanje mora temeljiti na strokovnosti, merljivih ciljih in jasni odgovornosti za rezultate. Ključno je, da odločitve temeljijo na podatkih, merljivih učinkih in dolgoročni vzdržnosti sistema. Zdravstvo ni zgolj javnofinančni strošek, temveč pomembno gonilo gospodarske rasti in družbene odpornosti. Zato moramo v prihodnjem obdobju okrepiti profesionalno upravljanje, zagotoviti boljšo organizacijo dela in ustvariti stabilen okvir, ki omogoča predvidljivo načrtovanje ter sodelovanje vseh ključnih deležnikov,«

Dostopnost in učinkovitost sta temelj zaupanja

Dostopnost zdravstvenih storitev neposredno vpliva na zaupanje prebivalstva v sistem in na pravočasno obravnavo zdravstvenih težav. Daljše čakalne dobe pomenijo zamik diagnoz in zdravljenja ter dodatne obremenitve tako za paciente kot za izvajalce. Povprečna čakalna doba za napotnico »zelo hitro« se je med aprilom 2024 in decembrom 2025 povečala za 63 odstotkov. To kaže na nujnost po izboljšanju organizacije dela in upravljanja zmogljivosti ter večji preglednosti čakalnih seznamov.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• sistematično upravljanje čakalnih seznamov,
• plačilo nadomestila za neupravičeno odsotnost na naročenih storitvah,
• ustrezno upravljanje bolniških odsotnosti,
• pospešeno zaposlovanje strokovnjakov iz tujine in povečanje vpisnih mest zdravstvenih programov ter
• nediskriminatorno obravnavo javnih in koncesioniranih izvajalcev.

Zavzema se tudi za:

• modernizacijo postopkov vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) ter
• celovit pristop k izračunu širše družbene vrednosti intervencij v zdravstvu kot osnovo za načrtovanje in odločanje.

Stabilno financiranje podpira razvoj

Finančna struktura zdravstvenega sistema pomembno vpliva na njegovo dolgoročno stabilnost in predvidljivost. Obremenitev dela s prispevki ima hkrati vpliv na konkurenčnost gospodarstva in stroške zaposlovanja. Skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 13,45 odstotka, kar presega povprečje srednjeevropskih držav (10,2 odstotka). Zavarovanci plačujejo tudi obvezni mesečni zdravstveni prispevek v višini 39,36 evra (od marca 2026).

Strateški svet GZS za zdravje zagovarja:

• ohranjanje stabilnih prispevnih stopenj brez dodatnega dvigovanja,
• uvedbo razvojne kapice na zdravstvene prispevke ter
• davčno spodbujanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Podpira tudi prehod k vrednostno zasnovanemu določanju cen zdravstvenih storitev, ki spodbuja učinkovitost in kakovost.

Zdravje zaposlenih je razvojna prednost

Zdravje aktivne populacije je ključno za produktivnost, stabilnost delovnih mest in širši gospodarski razvoj. Dolgotrajne ali pogoste bolniške odsotnosti pomenijo obremenitev za podjetja in sistem socialne varnosti ter nenazadnje celotno družbo ter negativno vplivajo na organizacijo dela. V prvem polletju 2025 je bilo povprečno izgubljenih 5,78 delovnih dni na zaposlenega, delež začasno odsotnih zaposlenih pa je dosegel 13,7 odstotka, kar presega povprečje EU (10,2 odstotka). To potrjuje potrebo po sistemskem pristopu k obvladovanju absentizma.

Strateški svet GZS za zdravje predlaga:

• digitalno podprto in strokovno utemeljeno odločanje o bolniškem staležu,
• zgodnje vračanje zaposlenih na delo glede na zmožnost
• jasne standarde za preprečevanje zlorab
• davčne spodbude za preventivne programe v podjetjih
• vrnitev obdobja nadomestila v breme delodajalca s 30 na 20 dni.

Profesionalno upravljanje krepi stabilnost sistema

Kompleksnost zdravstvenega sistema zahteva jasno razmejitev odgovornosti, profesionalno vodenje ter merjenje rezultatov. Učinkovitost organizacije dela, administrativna bremena in usklajenost z evropskim regulativnim okvirom pomembno vplivajo na delovanje sistema in njegovo prilagodljivost prihodnjim izzivom.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• profesionalizacijo upravljanja zdravstvenih zavodov,
• ločitev strateške in operativne funkcije države,
• uvedbo kazalnikov uspešnosti in odgovornosti vodstev,
• odpravo nepotrebnega dodajanja regulatornih bremen (t.i. »gold-platinga«), regulatorne peskovnike za inovacije
• obvezen test javno-zasebnega partnerstva pri večjih investicijah.

Razvojno partnerstvo je pot naprej

Gospodarska zbornica Slovenije zagovarja vlogo gospodarstva kot aktivnega partnerja pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Podjetja lahko s svojimi kompetencami na področju upravljanja, optimizacije procesov in digitalizacije prispevajo k merljivim izboljšavam.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Učinkovito upravljanje, preglednost delovanja in jasna odgovornost za rezultate so temelj zaupanja v zdravstveni sistem. Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri oblikovanju in izvedbi konkretnih rešitev. Razvojno partnerstvo med državo, stroko in gospodarstvom je okvir za doseganje merljivih izboljšav slovenskega zdravstva.«

Strateški svet GZS za zdravje zato predlaga okrepitev institucionaliziranega sodelovanja med državo, stroko in gospodarstvom kot trajnega mehanizma za usklajevanje prioritet in izvedbo razvojnih ukrepov.

• STALIŠČE STRATEŠKEGA SVETA GZS ZA ZDRAVJE O ZDRAVSTVU V SLOVENIJI IN PARTNERSTVU ZA NAPREDEK