Republika Slovenija je s predhodno novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma iz leta 2025 v nacionalno zakonodajo deloma že prenesla nove zahteve prenovljene evropske zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer v delu, ki ureja dostop novinarjev, znanstvenikov, raziskovalcev in nevladnih organizacij do podatkov o dejanskih lastnikih.

S predlagano novelo, ki je od danes v javni obravnavi, bomo v nacionalno zakonodajo prenesli še preostale obveznosti iz omenjene direktive EU, ki se nanašajo na ureditev dostopa do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov.

Namen novele je vzpostaviti pregleden, varen in usklajen sistem dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih v skladu z najnovejšimi evropskimi standardi. Predlog tako prinaša naslednje ključne novosti: 

• poenotenje sistema pravnega interesa, ki je osrednji pogoj za dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov, pri čemer zakon določa kategorije oseb, za katere se na podlagi funkcije ali poklica domneva, da izkazujejo pravni interes (na primer novinarji, akademiki in organizacije civilne družbe – ureditev za novinarje se v tem smislu ne spreminja glede na lani sprejeto novelo);
• širitev dostopa, kjer tudi organi EU (Evropsko javno tožilstvo, Evropski policijski urad, Evropski urad za boj proti goljufijam, Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma) pridobijo takojšen, nefiltriran, neposreden in brezplačen dostop do vseh podatkov v registru za potrebe izvajanja njihovih preiskovalnih nalog;
• uvedba standardiziranega postopka preverjanja pravnega interesa, vključno z določitvijo skrajnih rokov za odločanje ter vzajemnim priznavanjem že potrjenih pravnih interesov za dostop med državami članicami EU;
• krepitev varovalk za subjekte vpisa v Register dejanskih lastnikov z možnostjo izvzetja teh podatkov, če obstajajo okoliščine, kot so nesorazmerno tveganje prevare, ugrabitve, izsiljevanja in podobno.

Neomejen dostop do podatkov iz registra bodo še naprej imeli pristojni nacionalni organi, kot so Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, organi odkrivanja in pregona, sodišča, nadzorni organi, državni organi, pristojni za odločanje o davčnih zadevah, in organi, pristojni za izvajanje omejevalnih ukrepov. Neomejen dostop bo še naprej zagotovljen tudi preiskovalnim komisijam Državnega zbora Republike Slovenije.

S tem predlogom Republika Slovenija krepi integriteto in transparentnost finančnega sistema ter zagotavlja popolno skladnost pravne ureditve področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma z evropskimi pravnimi zahtevami.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge na predlog zakona pošlje prek portala eDemokracija v 30 dneh od objave predloga. Vse prejete pripombe in predloge bo Ministrstvo za finance skrbno preučilo.

Fotogalerija