Gospodarstvo od nove vlade pričakuje, da bo gospodarski razvoj postavila med osrednje prioritete mandata ter že na začetku sprejela ukrepe za razbremenitev gospodarstva, večjo predvidljivost, nižje administrativne ovire in bolj konkurenčne pogoje poslovanja.

Na GZS poleg protikriznih ukrepov na področju energentov vladi predlagamo, da v prvih 6 mesecev izvede prve korake k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, zmanjša obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma ter omogoči učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine, v roku dveh let pa izvede tudi celovitejšo davčno reformo, pospeši in poenostavi izdajo dovoljenj in umeščanja v prostor, nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma, poveča predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela ter vzpostavi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam. V prvem letu mandata naj vlada pripravi tudi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bo temeljil na 10-gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki smo ga pripravili skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki.

Tibor Šimonka, predsednik GZS: »Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado. Verjamem, da si vsi želimo zagotoviti razvoj Slovenije in ohraniti socialno državo. Zato mora gospodarski razvoj v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, ukrepi za vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja pa jedro koalicijske pogodbe in programa dela vlade. Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom.«

Pozivamo politične stranke k čimprejšnji sestavi vlade, nato pa poleg protikriznih ukrepov na področju energentov k izvedbi kratkoročnih nujnih ukrepov za hitro izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter nato k izvedbi srednjeročnih ukrepov, katerih izvedba zahteva celostnejši pristop in več usklajevanj. Predloge prioritetnih ukrepov smo že posredovali predsednikom vseh sedmih političnih strank, ki so bile izvoljene v Državni zbor RS.

Nujna priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, pa izpostavlja nujnost priprave razvojnega načrta gospodarstva za prihodnjih 10 let. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da se je dosedanji razvojni model Slovenije izpel in ni več primeren glede na povsem drugačne izzive v svetu in doma. »Zato pozivamo, da nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.« Načrt bi bil nato okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Pozivamo, da nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.« Načrt bi bil nato okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja.

Na GZS smo skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog pripravili program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja celovit pogled na razvoj slovenskega gospodarstva za naslednje desetletje.

Kratkoročni ukrepi: začetna razbremenitev podjetij in učinkovitejše zaposlovanje kadrov

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki naj jih vlada izvede v prvih šest mesecev mandata, izpostavljamo prve korake k bolj stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, in sicer z:

• ukinitvijo 5. dohodninskega razreda in znižanja stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 % na 36 %,
• postopnim znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 % do leta 2030,
• uvedbo ničelne stopnje za start-upe v prvih petih letih po ustanovitvi ter ugodnejšo dohodninsko obravnavo napotenih delavcev.

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi predlagamo tudi zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma, in sicer s skrajšanjem obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost s 30 na 20 delovnih dni.

V prvih šestih mesecih pa naj vlada sprejme tudi ukrepe za učinkovitejše  zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev, in sicer predlagamo:

• trajno uvedbo pospešenega postopka zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra oziroma podaljšamo veljavnost seznamov teh poklicev na najmanj dve leti;
• odpravo nesorazmernih omejitev pri zaposlovanju tujcev, in se popravi v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, da manjše kršitve, ki se nanašajo izključno na področje delovnega časa, počitkov ali odmorov, in ne predstavljajo hujših ali ponavljajočih se kršitev, niso razlog za zavrnitev izdaje soglasja za zaposlitev tujca.

Srednjeročni ukrepi: celovitejša davčna reforma, pospešitev izdajanja dovoljenj, učinkovitejša podpora RRI, izboljšanje konkurenčnosti stroškov dela

V prvih dveh letih novega mandata predlagamo celovitejšo davčno reformo, ki naj vključuje:

• razvojno kapico na socialne prispevke z začetno uvedbo s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 EUR) ter nato postopno do 2,5-kratnika povprečne plače (6.000 EUR) do 2030;
• ugodnejšo davčno obravnavo holdinških družb;
• poenostavljeno uveljavljanje davčnih olajšav za manjše subjekte ter
• diferenciacijo stopnje DDPO med majhnimi in večjimi podjetji.

Med ključnimi srednjeročnimi ukrepi predlagamo vladi tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor z uvedbo:

• enotnega postopka »posvetovalne konference« (ukinitev obstoječega dvojnega sistema predhodne informacije in predhodnega postopka);
• obvezujočih rokov odločanja za vse udeležence v postopkih in omejitev ponavljajočih se dopolnitev vlog;
• instituta »tihe odobritve«, kjer se v primeru neodločitve organa v roku domneva odobritev vloge ter
• vzpostavitev enotne digitalne platforme za vodenje postopkov.

Vladi predlagamo tudi, da v 2 letih:

• nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma,
• zagotovi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), in sicer z alokacijo državnih sredstev za inovacijsko dejavnost v višini 0,25 % BDP in vzpostavitev kontinuiranega sistema financiranja RRI;
• vzpostavi večjo predvidljivost stroškov dela z avtomatičnim določanjem minimalne plače, uvedbo zgornje meje nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj in uskladitvijo elementov plače in povračil stroškov z drugimi državami EU.

Ključno razvojno nalogo prvega leta mandata vidimo v pripravi Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki naj temelji na programu Made in Slovenia 2035, opredeli strateške gospodarske panoge, določi izvedbene ukrepe po ključnih stebrih poslovnega okolja ter predvidi jasno upravljanje, letne akcijske načrte in redno poročanje.

Več:

• DOKUMENT: Prioritete gospodarstva za konkurenčno poslovno okolje – ključni ukrepi za novo Vlado RS
• Protikrizni ukrepi, ki jih predlagamo na energetskem področju: tukaj
• Stanje gospodarstva 2022-2025 v sliki in besedi

Media GZS >>