Na GZS pozdravljamo vsako rast dobičkov podjetij v Sloveniji, vendar opozarjamo, da jih je treba postaviti v širši gospodarski kontekst. Poenostavljene interpretacije o »rekordnih dobičkih« ne kažejo realne slike za vse dejavnosti gospodarstva. Prva objava AJPES-a o poslovanju družb v letu 2025 ne omogoča poglobljene presoje po dejavnostih. Ključni kazalniki – zlasti zelo šibka realna rast dodane vrednosti – pritrjujejo opozorilom gospodarskih organizacij o nadaljnjem ohlajanju gospodarstva ter vse večjih konkurenčnih pritiskih. Prav tako ti podatki ne zanikajo podatkov mednarodnih in domačih institucij o upadanju gospodarske rasti v zadnjih letih, na kar opozarjajo številne institucije. Glede na zahtevne razmere v mednarodnem poslovnem okolju in visoko rast stroškov dela, ki bodo visoki zrasli tudi v letošnjem letu, so potrebni previdnost in nadaljnja prizadevanja za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij. Uspešna podjetja so pogoj za ohranjanje delovnih mest, višjih plač ter delovanja socialne države.
Dobički v 2025: brez podatkov po dejavnostih ter podjetij z izgubo in dobičkom ni mogoče napraviti zaključkov
Pozdravljamo vsako izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij, vključno z rastjo neto dobička. Vendar je treba podatke interpretirati celovito in previdno.
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc: »Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler AJPES ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto dobička.«
Prva objava AJPES-a o poslovanju gospodarskih družb v letu 2025 ne razkriva strukture dobička po posameznih dejavnostih ali podjetjih (v majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobiček), prav tako ne vključuje pomembnih kazalnikov, kot so EBITDA, stroški dela in investicije. Objavljeni podatki kažejo, da je bilo v letu 2025 največ neto dobička ustvarjenega v predelovalnih dejavnostih in trgovini, kar je povsem skladno z njunim pomenom v dodani vrednosti. Hkrati AJPES v objavi navaja, da so k rasti neto dobička največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti nista tipični nosilki rasti neto dobička in imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti.
Šibka rast dodane vrednosti ostaja ključno opozorilo
Stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači zgolj z izplačili lastnikom. Ključen kazalnik za GZS v objavi je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 % v 2025).
Nominalno se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave AJPES, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (AJPES poroča o rasti pri istih družbah). Poleg tega je ocena naše analitike o 0,4-odstotni realni rasti dodane vrednosti izračunana na podlagi deflatorja BDP iz nacionalnih računov, ki je znašal 3,5 odstotka. Ta pristop je ustreznejši kot uporaba potrošniške inflacije (pristop AJPES-a), ki pokaže 2-odstotno realno rast. Produktivnost dela se je nominalno povečala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upoštevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka.
Padajoči dobički v letih 2022 do 2024
Ob tem pa je treba upoštevati, da so se realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih dejavnosti, ki ustvarijo 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, v obdobju 2022-2024 znižali za 16 %. Zgolj v letu 2024 so bili za 8 % nižji kot leta 2021. Za leto 2025 o tem na podlagi razpoložljive objave še ne moremo soditi. Kot poudarja Ivanc, bi moral biti cilj do leta 2030 letno rast dobička dvigniti na 8 %, saj bi to predstavljalo zdravo rast, ki odraža izboljšano poslovanje družb, tudi v dejavnostih, ki so bile v zadnjih treh letih še posebej prizadete zaradi upada poslovanja.
Minimalna plača: tveganja ostajajo, učinki se bodo pokazali v 2026
Objava AJPES ne spreminja naše ocene glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.
Podjetja se na poslabšane konkurenčne pogoje ne odzivajo nujno z odpuščanji, temveč z zmanjševanjem investicij, opuščanjem širitve proizvodnje in zmanjšanim izplačilom dobička lastnikom. To ima dolgoročno negativne posledice za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo zaposlenih.
Media GZS >>