Ob 100 dneh nove vlade, ki se iztečejo v soboto, 12. 9. 2026, pozdravljano pomembne premike v odnosu do gospodarstva, kot so ustanovitev Strateškega sveta za gospodarstvo in priprava interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki predstavlja korak v smeri prvih razbremenitev podjetij in ljudi. Pomembni so tudi prvi ukrepi pri blažitvi visokih stroškov  energentov, podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa ter napoved hitrejših postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Gre za pomembne premike v pravo smer, vendar ti predstavljajo šele začetek.  Slediti bodo morali sistematično izboljševanje poslovnega okolja na podlagi predvidenih ukrepov in usmeritev koalicijske pogodbe z jasnim izvedbenim načrtom ter priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »V prvih 100 dneh vlade vidimo pomembno spremembo v odnosu do gospodarstva. Pozdravljamo ponujeno roko za odprt dialog ter prepoznavanje pomena gospodarstva za razvoj države, kakovostna delovna mesta in vzdržnost javnih storitev. Ustanovitev Strateškega sveta za gospodarstvo, v katerem je vključen tudi predstavnik GZS, razumemo kot pomemben signal, da želi vlada ključne razvojne odločitve oblikovati v dialogu z gospodarstvom. Prav tako nas veseli ponovna krepitev dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. To je pomemben premik, saj kakovostnih rešitev ni mogoče pripravljati brez tistih, ki vsak dan zaposlujejo, investirajo, izvažajo in ustvarjajo dodano vrednost. Naslednji pomemben korak vidimo v pripravi jasnega izvedbenega načrta po ministrstvih, z opredeljeno časovnico, odgovornimi nosilci in ukrepi, ki bodo postopno izboljševali poslovno okolje, povečali produktivnost in krepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Predlaga, da naj vlada čim bolj upošteva predlagane ukrepe v programu Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj gospodarstveniki in strokovnjaki. V njem so že opredeljena ključna področja in ukrepi, kjer Slovenija potrebuje premik: stabilnejše in bolj predvidljivo davčno okolje, konkurenčne cene energije, boljši dostop do razvojnega financiranja, internacionalizacija, povečanje učinkovitosti države, podpora raziskavam, razvoju in inovacijam, podpora digitalizaciji, startupom in inovativnim tehnologijam.

Kot poudarja, je cilj jasen: večja produktivnost, višja dodana vrednost, več investicij, kakovostna delovna mesta in močnejša mednarodna konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zato GZS predlaga, da se prvi pozitivni signali in usmeritve iz koalicijske pogodbe nadgradijo z jasnim izvedbenim načrtom po ministrstvih. GZS bo pri tem konstruktivno in strokovno sodelovala pri oblikovanju najboljših rešitev.

Vesna Nahtigal: »Zdaj mora slediti sistematično delo, ki bo gospodarstvu omogočilo rast, ljudem višje dohodke, državi pa stabilne temelje za razvoj, javne storitve in socialno varnost.«

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) na GZS razumejo kot korak v pravo smer. Prinaša ukrepe, pri katerih bodo podjetja in ljudje lahko prepoznali konkretne učinke – od razbremenitev dela in nižjih stroškov za nekatera osnovna živila do ukrepov za energente in možnosti nadaljnjega dela ob upokojitvi ob prejemanju polne pokojnine.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Interventni zakon je pomemben predvsem zato, ker kaže, da so premiki v smeri administrativnega in davčnega razbremenjevanja mogoči. Na morebitnem referendumu o njem bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje. Vsi se moramo zavedati, da če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni. S tem bomo izgubili čas, ki ga nimamo, saj nas druge države prehitevajo.«

GZS pozdravlja tudi nekatere druge ukrepe vlade, ki naslavljajo konkretne izzive gospodarstva. Med njimi so polletno podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa, ki podjetjem ob upadu naročil pomaga ohranjati delovna mesta in usposobljene zaposlene, ter napoved hitrejših postopkov na upravnih enotah za pridobitev gradbenih dovoljenj. Prav tako podpira vladno potrditev predloga novele Zakona o trošarinah, ki lahko ublaži del pritiskov zaradi visokih cen energentov v prometu, prehranski verigi in drugih delih gospodarstva.Izrazila je zadovoljstvo tudi nad sprejemom predloga interventnega zakona, ki prevoznikom prinaša ciljno pomoč pri visokih cenah goriva in subvencije za nakup energijsko učinkovitih pnevmatik, na vladi. »Vse to so potrebni in dobrodošli premiki, vendar ostajajo šele prvi korak,« pojasnjuje Nahtigal.

Spodbudna gospodarska rast je dobra podlaga za reševanje strukturnih in konkurenčnih izzivov

Ob tem pa GZS izpostavlja, da je sicer trenutna gospodarska rast spodbudna, vendar jo je treba razumeti v širšem kontekstu padajočih kazalnikov konkurenčnosti Slovenije v zadnjih letih. Celovita ocena zahteva pogled na produktivnost, investicije, izvoz, stroške dela, razvojno sposobnost podjetij in kakovost poslovnega okolja.

Slovenija v zadnjih letih izgublja mesta na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, poslovne učinkovitosti, inovativnosti in digitalne zrelosti. Na lestvici konkurenčnosti IMD je zdrsnila na 49. mesto med 70 državami, kar je najnižja uvrstitev po letu 2015. Na evropski inovacijski lestvici je med državami Evropske unije padla na 17. mesto in s tem ostaja med zmernimi inovatorkami, pri čemer druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje. Uvrstitve kažejo, da mora Slovenija okrepiti razvojni tempo, če želi slediti najuspešnejšim konkurenčnim državam. Med področji, kjer gospodarstvo vidi največ prostora za napredek, so visoka obremenitev dela, predolgi administrativni postopki, otežen dostop do kadrov, visoki stroški energije ter nujen hitrejši prenos znanja v nove produkte, investicije in višjo dodano vrednost.

GZS je zato vladi že pred časom posredovala nabor nujnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki prinašajo večjo predvidljivost, zmanjšujejo  administrativne ovire in zagotavljajo konkurenčnejše pogoje poslovanja.

Med kratkoročnimi ukrepi izpostavlja prve ukrepe za davčno razbremenitev dela in podjetij, zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma, učinkovitejše zaposlovanje tujih kadrov ter pospešitev digitalizacije gospodarstva. Med srednjeročnimi ukrepi pa navaja celovitejšo reformo za konkurenčnejše davčno okolje, pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor​, nadgradnjo ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, vključitev računalništva, digitalnih kompetenc in umetne inteligence v izobraževalni sistem ter povečanje predvidljivosti in konkurenčnosti stroškov dela.

Po oceni GZS mora biti ena ključnih nalog vlade tudi priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bo določil jasne razvojne prioritete, konkretne ukrepe, nosilce in časovnico njihove izvedbe po ministrstvih.

Vir: Media GZS >>