Kibernetske grožnje se spreminjajo, umetna inteligenca odpira nove možnosti tako napadalcem kot obrambi, zahteve postajajo vse kompleksnejše, podjetja pa se ob vsem tem soočajo z zelo konkretnim vprašanjem: kaj moramo dejansko narediti, da bomo bolj varni in odporni? Na Kibernetskem cunamiju 2026 zato ne bomo ostali pri teoriji. V ospredju bodo konkretne izkušnje uporabnikov, resnične zgodbe in primeri iz prakse. Pogledali bomo, kaj se zgodi, ko umetna inteligenca pride v roke napadalca, katere napake so imele pri resničnih kibernetskih incidentih največje posledice in kako organizacije danes upravljajo uporabo umetne inteligence. Slišali bomo tudi izkušnje podjetij z varnostjo in certificiranjem produktov ter pogledali, kako lahko nove pristope uporabimo pri prijavi in obravnavi kibernetskih incidentov. Osrednji panel bomo namenili vprašanju Kaj se je spremenilo v zadnjem letu? – kaj so organizacije dejansko naredile, kaj jih je presenetilo, kaj se je izkazalo za učinkovito in kaj bodo morale narediti drugače. Ker tehnologija sama po sebi ni dovolj, bomo zadnji del konference namenili tudi ljudem: razvoju varnostne kulture zaposlenih, izobraževanju uporabnikov, poklicem in kompetencam na področju informacijske varnosti ter izkušnjam razvoja kibernetskih kadrov doma in v Evropi. Kibernetski cunami je namenjen predvsem podjetjem in organizacijam, ki želijo slišati izkušnje drugih uporabnikov, spoznati dobre prakse ter preveriti, kako se na podobne izzive odzivajo drugi.
09.00–09.10 | Uvodni nagovor 09.10–09.30 | Kaj se zgodi s kibernetsko varnostjo, ko UI dobi napadalec? Marko Grobelnik 09.30–09.50 | Resnične zgodbe in usodne napake kibernetskih napadov v Sloveniji Dalibor Vuković, Telekom Slovenije 09.50–10.10 | UI pod nadzorom: upravljanje, skladnost in varnost umetne inteligence Klemen Rizman, CreaPlus d.o.o. 10.10–10.30 | Varnost in certificiranje produktov – izkušnje iz prakse Huawei Vsebina in govorec bosta objavljena naknadno. 10.30–10.50 | Avtomatizirana prijava kibernetskega incidenta Uroš Lesjak, MBA, Inovis IT d.o.o. 10.50–11.20 | Odmor 11.20–12.05 | Panel: Kaj se je spremenilo v zadnjem letu? Moderator: Uroš Žust Kaj so organizacije v zadnjem letu dejansko spremenile? Kako na njih vplivajo nove grožnje, umetna inteligenca, regulativne zahteve in odgovornost v dobavnih verigah? Kaj deluje in kaj bo treba narediti drugače? 12.05–12.25 | Kako smo v Vzajemni iz 250 zaposlenih naredili 250 varnostnih zaveznikov Lucija Tomšič Zupan, Vzajemna in Boštjan Špehonja, GO-LIX 12.25–12.45 | Katalog poklicev v informacijski varnosti Alenka Glas, Women4Cyber Slovenia 12.45–13.05 | Od »Campus Cyber« v Parizu do slovenskih učilnic – izkušnje razvoja kadrov v projektu CyberHubs Urša Mlekuš, ZIT 13.05–14.00 | Zaključek, izmenjava izkušenj in povezovanje ob kosilu Program se še dopolnjuje. Organizator si pridržuje pravico do sprememb.
Pridružite se nam na predavanju kjer bomo delili konkretne izkušnje iz prakse:
- Kateri ukrepi so ob napadih dejansko delovali in kje so podjetja delala usodne napake.
- Zakaj klasični backupi pogosto odpovejo in kako resnično pripraviti ekipo na krizo.
- Kakšne grožnje je prinesla umetna inteligenca.
Dalibor Vukovič, vodja kibernetskih varnostnih rešitev pri Telekomu Slovenije, je strokovnjak za kibernetsko varnost z več mednarodnimi certifikati in dolgoletnimi izkušnjami v IKT-sektorju. Kot doktorand s področja kibernetske varnosti raziskuje napredne metode zaščite informacijskih sistemov in napovedovanja kibernetskih groženj. Dolga leta aktivno sodeluje pri zaščiti poslovnih okolij, kritične infrastrukture in državnih institucij. Njegovo delo obsega načrtovanje in izvajanje naprednih varnostnih strategij, razvoj novih pristopov k zaščiti informacijskih sistemov ter svetovanje pri najzahtevnejših projektih. Redno predava na strokovnih konferencah in objavlja članke s področja kibernetske varnosti.
Stranka je kibernetske incidente v preteklosti obravnavala povsem ročno. Ob incidentu je morala najprej zbrati podatke iz različnih virov, oceniti resnost dogodka, preveriti zakonske obveznosti, poiskati pristojni organ ter ugotoviti, kateri roki in obrazci veljajo. Medtem ko je IT-ekipa odpravljala posledice napada, je bilo treba spremljati še 24- in 72-urne roke, pripravljati poročila in dokumentirati odločitve. Postopek je bil zamuden in močno odvisen od izkušenj posameznikov.
Z uvedbo ComplyIT se je proces bistveno poenostavil. Incident se vodi centralno, rešitev s pomočjo AI pomaga pri klasifikaciji in določitvi regulatornih obveznosti, samodejno spremlja roke ter vodi uporabnika skozi pripravo potrebnih prijav. Stranka se tako lahko osredotoči na obvladovanje incidenta, ComplyIT pa zagotavlja strukturiran, pravočasen in revizijsko sledljiv proces poročanja.
Konferenca je namenjena predvsem podjetjem iz vseh panog, zlasti:
Vabljeni so tudi predstavniki ministrstev, občin in javnih podjetij ter svetovalci, integratorji in izvajalci varnostnih rešitev.
Disclaimer: Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.