Gospodarska zbornica Slovenije s projektom UMOSFERA, ki ga sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v letih 2026 in 2027 podjetjem predelovalnih dejavnosti ponuja konkretno podporo za duševno zdravje zaposlenih: sprostitvene kotičke, usposobljene ambasadorje duševnega zdravja, delavnice in jasne poti do strokovne pomoči.
Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice: »Koroška ima najvišji delež bolniških odsotnosti v državi, zato v naših podjetjih vsak dan vidimo, kaj pomeni, ko izpade izkušen sodelavec. Pri duševnem zdravju je težava v tem, da stiska dolgo ostane nevidna, tudi v okoljih, kjer zelo dobro skrbimo za varnost pri delu. S kotički in stojali, ki so že v izbranih podjetjih, ter z ambasadorji duševnega zdravja želimo, da pogovor o stiski postane tako običajen kot pogovor o zaščitni opremi. Prepričana sem, da se to podjetjem dolgoročno vrne v bolj stabilnih ekipah in manj odsotnostih.«
Duševne in vedenjske motnje so v Sloveniji med najhitreje rastočimi vzroki bolniških odsotnosti. V letu 2024 je bilo zaradi njih zabeleženih 26.238 primerov odsotnosti, 17 odstotkov več kot leto prej. Največ primerov je v predelovalnih dejavnostih, zato se projekt UMOSFERA osredotoča prav nanje. Cilj je, da zaposleni stisko prepoznajo prej, o njej spregovorijo brez strahu in pravočasno poiščejo pomoč. Prvi sprostitveni kotički in informacijska stojala v izbranih podjetjih že delujejo.
V predelovalnih dejavnostih je bilo leta 2024 zaradi duševnih motenj zabeleženih 6.395 primerov bolniških odsotnosti, kar je 18,4 odstotka več kot leto prej. Na 100 zaposlenih to pomeni 3,01 primera, štiri leta prej 2,43. Skupaj je bilo izgubljenih 288.595 delovnih dni.
Ena odsotnost zaradi duševnih motenj v tej panogi traja povprečno 45 dni. Z leti se trajanje podaljšuje: pri zaposlenih med 45. in 64. letom znaša povprečno skoraj 68 dni. Poleg stroškov nadomestil podjetja izgubljajo tudi znanje, izkušnje in stabilnost ekip.
Razlogov, da ljudje pomoč poiščejo prepozno, je več. Duševne stiske v delovnem okolju še vedno spremlja stigma, vodje znakov pogosto ne prepoznajo, sistematičnih preventivnih programov v podjetjih pa je malo.
Viri: NIJZ, ZZZS.
Projekt povezuje osveščanje s spremembami v delovnem okolju. Informacijska stojala so že postavljena v izbranih podjetjih po Sloveniji. Do konca leta 2027 je projekt predvidel vključitev najmanj 50 podjetij predelovalne industrije iz vseh regij in vsaj 1.000 zaposlenih. V prvih 9 mesecih je aktivno vključenih okoli 30 podjetij, ki skupaj zaposlujejo preko 14.000 oseb.
Projekt ne gradi vzporednega sistema pomoči. Zaposlene usmerja k obstoječim brezplačnim virom, kot so program MIRA, centri za krepitev zdravja in svetovalne linije, ter jih približa tam, kjer ljudje dejansko so: v proizvodnih halah, skupnih prostorih in na oglasnih deskah.
Učinke bo GZS spremljala z anonimnimi anketami med zaposlenimi ter s podatki o bolniških odsotnostih. Projekt si prizadeva do konca leta 2027 zmanjšati število izgubljenih dni in povprečno trajanje odsotnosti zaradi duševnih motenj v predelovalnih dejavnostih za pet odstotkov glede na leto 2024.
Več informacij in gradiva za zaposlene ter delodajalce je na voljo na umosfera.si.
UMOSFERA je nacionalni projekt Gospodarske zbornice Slovenije za krepitev duševnega zdravja zaposlenih, s poudarkom na podjetjih predelovalnih dejavnosti. Projekt sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru preventivnih programov za promocijo zdravja na delovnem mestu s poudarkom na duševnem zdravju. Izvaja se od januarja 2026 do decembra 2027 v sodelovanju z regijskimi gospodarskimi zbornicami po vsej Sloveniji.
Vir: Media GZS >>