Državni zbor RS je dne 20.10.2026 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPOt-1A).

GZS je v postopku priprave ZVPot-1A aktivno sodelovala z več sklopi konkretnih vsebinskih in amandmajskih predlogov. Del ključnih pripomb je bil v zakonodajnem postopku vsebinsko upoštevan, predvsem pri rešitvah, povezanih s popravljivostjo blaga in odgovornostjo vseh deležnikov v dobavni verigi po popravilu.

V nadaljevanju navajamo predloge GZS, ki so vključeni v končno verzijo zakona:

• upoštevana je bila pripomba, da se obveznost trgovca glede informacij o popravljivosti veže na informacije, ki jih da na voljo proizvajalec;
• upoštevan je bil predlog, da se obdobje odgovornosti po popravilu podaljša za 12 mesecev;
• pri nadomestnem blagu je bila v pomembnem delu ohranjena rešitev, da njegova zagotovitev ni avtomatična obveznost prodajalca;
• pri evropskem obrazcu za popravilo je bila problematika diagnostike upoštevana.

Za nadaljnje izvajanje zakona pa bo z vidika GZS posebej pomembno spremljanje prakse nadzornih organov ter zagotavljanje sorazmernega, enotnega in pravno predvidljivega izvajanja novih pravil, zlasti v zvezi z obstoječimi zalogami in novimi zahtevami glede okoljskih trditev. GZS je v pripombah, posredovanih pristojnemu odboru Državnega zbora dne 12. 10. 2026, posebej opozorila tudi na dokument Common Understanding on Old Stock Situations under Directive (EU) 2024/825, ki ga je junija 2026 sprejela mreža nacionalnih organov, pristojnih za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov (mreža CPC), v sodelovanju s službami Evropske komisije. Dokument sicer ni pravno zavezujoč in ne odlaga začetka uporabe novih pravil, vendar njegova izhodišča po oceni GZS utemeljujejo jasno, predvidljivo in sorazmerno obravnavo obstoječih zalog ter individualizirano ukrepanje nadzornih organov ob upoštevanju vseh pravno in dejansko relevantnih okoliščin posameznega primera. GZS je zato tudi na seji pristojnega odbora Državnega zbora predlagala, naj se pri izvajanju nove ureditve upoštevajo navedene evropske usmeritve. Z vidika gospodarstva je bistveno, da se v primerih podjetij, ki so pravočasno, skrbno in v dobri veri pristopila k uskladitvi, upoštevajo objektivne okoliščine, kot so proizvodni in embalažni cikli, obstoječe pogodbene obveznosti, dobavne verige, roki uporabnosti ter količine obstoječih zalog. GZS je izpostavila tudi prednost milejših korektivnih ukrepov, kadar je z njimi mogoče učinkovito zagotoviti varstvo potrošnikov, pred ukrepi, kot sta umik blaga ali uničenje embalaže. Čeprav takšna rešitev ni bila neposredno vključena v besedilo zakona, je predstavnik MGDŠ na seji odbora predlog GZS podprl in zagotovil, da bo ministrstvo takšen pristop predlagalo pristojnim inšpekcijskim organom. Ključno bo zato spremljati, ali bodo pristojni nadzorni organi usmeritve mreže CPC in načelo sorazmernosti dejansko upoštevali pri nadzoru.

Vir: Pravna služba GZS