Obvestilo ZZZS, 10. 11. 2026
Spoštovani,
v zadnjem času prejemamo številna vprašanja o predčasnem zaključku bolniškega staleža, izrabi letnega dopusta in občasnem opravljanju dela med bolniškim staležem, zato vam v nadaljevanju posredujemo pojasnila o teh vprašanjih.
Prosimo, da pojasnila upoštevate pri komunikaciji s sodelavci, evidentiranju delovnega časa in obračunu nadomestil plač ter z njimi seznanite tudi svojo kadrovsko službo.
1. Predčasni zaključek staleža glede na odločbo imenovanega zdravnika možen le ob soglasju zavarovanca, IOZ in delodajalca
1.1 Ali mora biti izdana nova odločba imenovanega zdravnika, če se zdravstveno stanje zavarovanca izboljša in se želi vrniti na delo pred iztekom obdobja začasne zadržanosti od dela, določenega z odločbo?
Če se zdravstveno stanje zavarovanca izboljša in se želi predčasno vrniti na delo, nova odločba imenovanega zdravnika ni vedno potrebna. Če zavarovanec in njegov delodajalec soglašata s predčasno vrnitvijo na delo, osebni zdravnik pa oceni, da zdravstveno stanje zavarovanca to dopušča, lahko osebni zdravnik bolniški stalež zaključi pred iztekom obdobja, določenega z odločbo imenovanega zdravnika. V tem primeru osebni zdravnik čim prej izda eBOL, v katerem navede datum zaključka bolniškega staleža glede na dejansko odsotnost zavarovanca z dela.
Delodajalec poda soglasje v pisni obliki, z dopisom ali po elektronski pošti. Soglasje osebnemu zdravniku posreduje zavarovanec ali delodajalec sam (če se je pred tem uskladil z zavarovancem).
1.2 Ali je potrebna nova odločba imenovanega zdravnika (IZ), če se zdravstveno stanje zavarovanca izboljša in želi delati več ur na dan, kot je določeno z odločbo? Ali lahko na primer zavarovanca, ki ima delovno obveznost razporejeno na pet dni v tednu po osem ur in mora v skladu z odločbo IZ delati štiri ure na dan, začne delati šest ur na dan?
Če se zdravstveno stanje zavarovanca izboljša in želi delati več ur na dan, kot je določeno z odločbo IZ, nova odločba ni potrebna, če zavarovanec in njegov delodajalec soglašata s povečanjem dnevnega obsega dela, osebni zdravnik pa oceni, da zdravstveno stanje zavarovanca to dopušča. V tem primeru osebni zdravnik čim prej izda eBOL, v katerem navede večji dnevni obseg delovne zmožnosti, kot je določen z odločbo IZ. V navedenem primeru v rubriki 10 navede »dolžan delati 6 ur«.
1.3 Kako je mogoče predčasno zaključiti bolniški stalež, odobren z odločbo imenovanega zdravnika, če delodajalec s predčasnim zaključkom ne soglaša?
V primeru, da se zavarovanec želi predčasno vrniti na delo (v polnem ali krajšem delovnem času) in osebni zdravnik ugotovi, da zdravstveno stanje zavarovanca to dopušča, ni pa podano soglasje zavarovančevega delodajalca, mora osebni zdravnik imenovanemu zdravniku podati nov elektronski Predlog imenovanemu zdravniku (ePIZ), v katerem mora ustrezno utemeljiti, zakaj meni, da se je zdravstveno stanje izboljšalo. Odločitev imenovanega zdravnika velja v tem primeru ''za naprej''.
Ob povedanem je treba izpostaviti, da bo v primeru, da bo zavarovanec po tako ''predčasno'' zaključeni začasni zadržanosti od dela (s soglasjem delodajalca ali brez njegovega soglasja) znova potreboval bolniški stalež zaradi istega zdravstvenega stanja, šlo za nov prvi dan začasne zadržanosti od dela, nadomestilo plače pa bo prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca.
2. Bolniški stalež in letni dopust sta nezdružljiva
2.1 Ali je možno zaključevanje začasne zadržanosti od dela, o kateri je bilo odločeno z odločbo imenovanega zdravnika, zgolj zaradi koriščenja letnega dopusta?
Zaključevanje začasne zadržanosti od dela, o kateri je bilo odločeno z odločbo imenovanega zdravnika, zgolj zaradi koriščenja letnega dopusta ni dopustno.
Imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo glede na zdravstveno stanje zavarovanca, pri čemer koriščenje letnega dopusta ni relevanten razlog, zaradi katerega bi lahko spremenil svojo odločitev in zaključil bolniški stalež. To bi lahko storil le v primeru, če bi ugotovil, da je zavarovanec glede na svoje zdravstveno stanje za svoje delo zmožen.
2.2 Ali lahko v obdobju bolniškega staleža, odobrenega z odločbo imenovanega zdravnika, zavarovanec koristi letni dopust?
Če je zavarovanec začasno nezmožen za delo, v obdobju odobrenega bolniškega staleža ne more koristiti letnega dopusta, saj gre za dve različni pravici z različnim namenom. Letni dopust je pravica iz delovnega razmerja, namenjena počitku ter obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti zavarovanca, in je urejena z delovnopravno zakonodajo.
Hkrati poudarjamo, da odhod v tujino v času bolniškega staleža zaradi izrabe letnega dopusta ni dovoljen. Zavarovanec pa lahko med bolniškim staležem odide v drug kraj v Republiki Sloveniji, če je takšno gibanje skladno z navodilom o ravnanju, določenim v odločbi imenovanega zdravnika, oziroma z elektronskim navodilom o ravnanju (eNR), ki ga izda osebni zdravnik, če se je po izdaji odločbe imenovanega zdravnika zdravstveno stanje zavarovanca spremenilo.
3. Občasno delo med bolniškim staležem (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) ni možno
Ali lahko zavarovanec med bolniškim staležem, odobrenim z odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, občasno opravlja delo pri delodajalcu, če se vmes bolje počuti?
Ne. Če zavarovanec med bolniškim staležem, odobrenim z odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, opravlja pridobitno delo, je sankcioniran z odvzemom nadomestila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZDIUPZ. ZZZS bo namreč zahteval neposredno od zavarovanca neto nadomestilo, do katerega bi bil upravičen v breme OZZ, in sicer za obdobje od dneva ugotovljene kršitve do zaključka bolniškega staleža, vendar ne dlje kot 30 dni.
4. Delo med za nazaj odobrenim bolniškim staležem - delo v času čakanja na odločbo zdravstvene komisije
Delavec se je pritožil zoper odločbo imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža. Do odločitve zdravstvene komisije je delavec ravnal v skladu z odločbo imenovanega zdravnika in je delal. Zdravstvena komisija mu je nato bolniški stalež odobrila tudi za obdobje, v katerem je dejansko delal. Kako se v takem primeru izda eBOL in kako se obračunata plača in nadomestilo plače?
Izbrani osebni zdravnik izda eBOL za celotno obdobje zadržanosti od dela, določeno z odločbama imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, pri čemer prvi dan neprekinjene zadržanosti ostane nespremenjen. Obdobja, v katerem je zavarovanec v skladu z odločbo imenovanega zdravnika dejansko delal, pri izdaji eBOL ne izloči.
Dejansko opravljeno delo v času čakanja na odločbo zdravstvene komisije mora pri obračunu upoštevati delodajalec. Za dneve, ko je delavec delal, mu mora delodajalec v skladu s 1. odstavkom 4. člena in 44. členom ZDR-1 izplačati plačo in ne nadomestila plače. V skladu s 137. členom ZDR-1 pripada delavcu nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Delodajalec zato za dneve, ko je zavarovanec dejansko delal, pri ZZZS ne sme uveljavljati refundacije nadomestila plače, saj bi to pomenilo neupravičeno obogatitev iz javnih sredstev.
Za uveljavljanje refundacije delodajalec pripravi ločene obračune za posamezna obdobja dejanske zadržanosti od dela, pri čemer mora pri vsakem obračunu uporabiti pravilen delovni koledar. Dni, ko je delavec delal, ne sme označiti kot nedelovne, saj mora biti pravilno prikazana njegova celomesečna delovna obveznost.
Torej bo delodajalec uporabil en eBOL za več obračunov. Pri vsakem elektronskem obračunu, ki zajema krajše obdobje zadržanosti od obdobja, navedenega na eBOL, doda opombo, v kateri na kratko pojasni razlog za razliko, na primer: »V obdobju od ___ do ___ je delavec delal.« S tem strokovnemu sodelavcu ZZZS pojasni, zakaj obračun ne zajema celotnega obdobja, navedenega na eBOL.
Lepo pozdravljeni,
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije