Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Slovenci veljamo za delavni narod. Vzgojeni smo bili v duhu, da ne smemo odnehati in da moramo trdo delati. Velikokrat slišimo, kako smo nadomestljivi ter da bo naše delo prevzel kdo drug, če se ne bomo potrudili. V želji ustreči drugim in se dokazati, hodimo v službo bolni ali psihično izčrpani, kar lahko privede do izgorelosti. Izvajalci računovodskih storitev smo še bolj na udaru zaradi narave dela, saj čedalje več odgovornosti o pravno-kadrovskih zadevah prevzemamo nase.
Vzroki in znaki izgorelosti
Izgorelost se razvija počasi in je običajno rezultat procesov več let. Visoke zahteve na delovnem mestu, slabi medsebojni odnosi in hud stres močno pripomorejo k nezadovoljstvu. Zaradi tega lahko občutimo kronično utrujenost s fizično in psihično izčrpanostjo, imamo motnje spanja, glavobole in bolečine neznanega izvora. Ljudje nato doživljamo apatičnost, depresivnost in negativen odnos do dela, kar s časoma privede do občutkov obupa in nemoči, ko rečemo »ne morem več«.
Izgorelost postaja eno največjih bremen našega časa. Med vzroke poleg osebnostnih značilnosti štejemo tudi družbene okoliščine. Delo je prežeto z negotovostjo, meje med delom in prostim časom so zabrisane, svet se spreminja prehitro in večina mu ne moremo slediti. Vrednote izgubljajo pomen, poudarja se individualizem. K izgorelosti smo bolj nagnjeni ljudje z labilno samopodobo, ki smo preobčutljivi na kritiko in zavrnitve, ki se ne znamo ustaviti in si vzeti počitka, dokler delo ni opravljeno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opredeljuje znake izgorelosti na čustveni, telesni, vedenjski, motivacijski in miselni ravni:
Poudariti moramo, da ni vsaka izčrpanost zaradi dela tudi izgorelost. Delovna izčrpanost je posledica prekomernega dela v določenem obdobju, ki se jo lahko odpravi s počitkom. Za izgorelost pa je značilno, da sam počitek ni dovolj. Potrebna je sprememba osebnostnih značilnosti, ki dajejo človeku večjo notranjo stabilnost.
Kako preprečiti izgorelost in si pomagati
Najprej moramo ugotoviti, kaj v nas sproži izčrpavanje. Vprašati se moramo, ali delamo preveč, v katerih situacijah začnemo delati preveč, zakaj se tako ženemo in ali nas delo izčrpava.
Veliko lahko naredimo sami preventivno in preprečimo izgorelost. Pripravimo si dnevni načrt dela in naloge razvrstimo po pomembnosti. Pri postavljanju nalog in ciljev moramo biti realni, saj se zaradi nedosegljivih ciljev lahko izčrpamo. Četudi nas delo preganja, si vzemimo odmor ter čas za počitek. Brez počitka ne moremo dobro odpravljati dela. Naša energija se izprazni, tako kot se izprazni baterija na telefonu, zato se moramo znati ustaviti. Postaviti si moramo omejitve in reči kdaj »ne«, kadar imamo občutek, da nam delo jemlje preveč energije. Prositi za pomoč je včasih težko, a nam pomoč sodelavcev lahko pripomore k lažjemu reševanju težav. Težave v odnosih s sodelavci rešujmo sproti, saj se v nasportnem primeru te nalagajo in kopičijo, ponavadi pa jih potem sprostimo v napačnih situacijah (doma, na cesti, v družbi ...). Vsekakor pa preverjamo in se posvečamo temu, kako se počutimo in kako se odzivamo na obremenitve.
Premislimo, ali je treba spremeniti naš življenjski slog. Psihoterapija je po mnenju mnogih strokovnjakov najučinkovitejši ukrep pri izgorelosti. S pomočjo psihoterapevta se zdravi čustvene in duševne težave z iskanjem in odpravljanjem vzrokov in simptomov. V prostem času se posvetimo dejavnostim, ki nas osrečujejo, razbremenjujejo. Poskrbimo za dovolj počitka, jejmo zdravo, tudi rekreacija lahko prinese sprostitev. Vzpostavimo urejen spalni ritem, da napolnimo telo z novo energijo. Številni ljudje se ukvarjajo z meditacijo in različnimi vajami za sprostitev telesa, ki privedejo do mirnega uma.
Izgorelost se ne zgodi šibkim ljudem. Zgodi se ljudem, ki so bili predolgo premočni. Ker je v današnjih časih ritem življenja izjemno hiter, je prav, da se tudi izvajalci računovodskih storitev, ki veljamo za bolj obremenjene, znamo ustaviti, globoko vdihniti in vsaj malo upočasniti ritem.
Viri: