Špela Kumelj, predstavnica ZRS v Evropski zvezi računovodij in revizorjev za mala in srednje velika podjetja, opozarja še na skorajšnje spremembe na področju poročanja o trajnostnosti, ki bodo močno vplivale na delo računovodij in so povezane tudi s kvaliteto njihovih informacij. »V zadnjih nekaj letih so se razmere na tem področju hitro spreminjale, s sprejetjem Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (Direktiva CSRD) pa se bo tovrstno poročanje še spremenilo in razširilo,« napoveduje Kumljeva, tudi direktorica in lastnica računovodskega servisa REGISTRATOR.

Direktivo CSRD, veljavno od začetka letošnjega leta, sedaj članice EU prenašajo v svojo lokalno zakonodajo. Po pojasnilu sogovornice direktiva podpira Evropski zeleni sporazum in niz ukrepov, zasnovanih za prehod EU v trajnostno, sodobno in konkurenčno gospodarstvo, obenem pa posodablja ter krepi pravila poročanja glede okoljskih, družbenih in upravljavskih informacij.

Evropski standardi poročanja o trajnostnosti
»Pri poročanju bodo morala podjetja upoštevati obvezne evropske standarde poročanja o trajnostnosti ESRS. Poročanje bo natančnejše, doslednejše in na ravni EU primerljivo, po zgledu finančnega in računovodskega poročanja. Posamezno podjetje bo moralo upoštevati standarde, ki so odvisni od njegove dejavnosti, velikosti in sektorja. Standardi bodo temeljili na dvojni pomembnosti – vplivu podjetja na ljudi in okolje ter vplivu področja trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja. Letno poročilo bo predmet obvezne revizije,« podrobnosti razčlenjuje Špela Kumelj.

Kot še pojasnjuje, bo direktiva CSRD (z nekaj izjemami) veljala za vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih na trgu EU, razen za mikro podjetja. Mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo lahko v prehodnem obdobju – do leta 2028 – izkoristila možnost izvzetja. »Podjetja, ki k poročanju ne bodo zavezana, lahko poročajo prostovoljno. Najverjetneje pa bodo v poročanje in zbiranje nekaterih podatkov prisiljena posredno, kot dobavitelji večjih podjetij, ki bodo morala poročati podatke po celotni vrednostni verigi.« Podjetja bodo v skladu z Direktivo CSRD po posameznih fazah začela poročati za leto 2024.

Predlog ZGD-1M predvideva triletno prehodno obdobje
Direktiva CSRD se v slovensko zakonodajo prenaša s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Kumljeva kot pomembna za računovodje izpostavlja predvsem predloga, da se bodo morala revidirana poročila oddajati na AJPES in biti v enotni elektronski obliki. »Predvideno je triletno prehodno obdobje, kjer podjetje lahko poda obrazložitev, če določene informacije niso dostopne po vrednostni verigi. Predlog ZGD-1M tudi bolj jasno definira vsebino poročila«.

Direktiva CSRD bo imela pomemben vpliv na način, kako podjetja pripravljajo in razkrivajo informacije o trajnostnosti. Špela Kumelj zato meni, da se morajo podjetja, ki bodo neposredno ali posredno zavezana k poročanju, nanj pripraviti. »Za podjetja je v prvem koraku pomembno natančno razumevanje standardov in njihovo upoštevanje. V naslednjem koraku pa upravljanje s podatki, o katerih mora podjetje poročati«.

Vir: Glas gospodarstva, nov. 2023 >>