Konec aprila je bil v javno obravnavo dan Predlog Zakona o davčnih blagajnah, ki prinaša korenite spremembe za gospodarske subjekte, ki poslujejo z gotovino. Zato so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in v njenem okviru Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ), Zbornica računovodskih servisov (ZRS) in Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) ter Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS) na Ministrstvo za finance posredovale usklajene pripombe in stališča do predloga zakona.

Navedene zbornice podpirajo prizadevanja Ministrstva za finance pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje sive in črne ekonomije, med katere se prišteva tudi sprejem Zakona o davčnih blagajnah. Vendar pa izpostavljajo, da uvedba davčnih blagajn ne more in ne sme biti edini ukrep, ki bo sprejet z namenom zmanjševanja sive in črne ekonomije, ki negativno vplivajo na konkurenčnost preostalih gospodarskih subjektov.

V čim krajšem času, najkasneje pa do konca tega leta, je potrebno pripraviti tudi ukrepe, ki bodo reševali problem neizdajanja računov in s tem problem črne ekonomije, ki se pojavlja predvsem v storitvenih dejavnostih. Izvedba je v pristojnosti Vlade in resornih ministrstev, zbornice kot predstavnice gospodarstva pa bodo podprle tudi vse nadaljnje ukrepe, ki bodo na ustrezen način reševali to problematiko.

Pri uvedbi davčnih blagajn je potrebno upoštevati, da so na eni strani prvenstveno namenjene povečanju državnega proračuna, na drugi strani pa strošek njihove uvedbe bremeni predvsem gospodarstvo, kar nikakor ni sprejemljivo - toliko manj ob upoštevanju trenutne ekonomsko-gospodarske situacije v Sloveniji. Po ocenah Ministrstva za finance naj bi stroški uvedbe skupaj znašali okoli 25 milijonov evrov, od tega naj bi 22 milijonov evrov bremenilo gospodarstvo in 2,6 milijonov evrov državo. Zato zbornice zahtevajo in pričakujejo, da bo država zavezancem stroške v zvezi z uvedbo davčnih blagajn v celoti povrnila v obliki odbitka davka (oziroma kot neposredno povračilo stroškov nabave davčnih blagajn – ločeno stališče OZS).

Kot alternativa nadzorni strojni opremi pričakujejo, da se zavezancem ponudi tudi možnost, da si za nadzorno enoto izberejo programsko opremo. Stroški slednjega so namreč nižji od strojne opreme. Možnost poseganja z namenom izbrisa računov obstaja tako pri strojni kot pri programski opremi, pri čemer so možnosti zlorabe pri on-line povezavi skorajda onemogočene.

V zakon je nujno vključiti tudi izjemo za gospodarske subjekte, ki verodostojnost podatkov glede poslovanja z gotovino zagotavljajo z ustreznim sistemom notranjih kontrol. Taka izjema je uveljavljena tudi primerjalno pravno, npr. v švedski pravni ureditvi, po kateri se predlog Zakona o davčnih blagajnah najbolj zgleduje.

Poleg tega morajo biti predpisane sankcije za kupce, ki ne bodo sprejeli in hranili računa do konca istega dne.

GZS ter v njenem okviru PTZ, ZRS in TGZS ter ZDSS, TZS in OZSpričakujejo, da bo ministrstvo podane predloge natančno preučilo in jih upoštevalo pri končni pripravi predloga zakona.

GZS-Služba za strateško komuniciranje

Izjava za javnost