Zbornica računovodskih servisov

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: Obvezni pobot: GZS zahteva interventne ukrepe

    GZS od Vlade in ministra za finance zahteva interventne ukrepe za premoščanje neizvedljivih določil Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih in obveznega večstranskega pobota

    Ljubljana, 13. april 2011 - V dnevih pred 15. aprilom, ki naj bi bil po Pravilih AJPES obvezujoč datum za obvezno vključevanje v večstranski pobot, se dviga protest številnih podjetij o posledicah zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, na katere je GZS opozarjala pred njegovim sprejemom.

    Žal srd vodstev podjetij, ki nam sporočajo, kako se prej predvidljivi plačilni roki podaljšujejo na zakonsko »omejenih«120 dni; da se dobavitelje izsiljuje z blagovnimi krediti prek 180 dni; da javni naročniki obljubljajo posel po še naprej dumpinški ceni s plačilom čez leto ali dve, govorijo o tem, da se namen zakona spreminja v svoje nasprotje. O negativnih vplivih obveznega pobota na likvidnost govorijo v vseh podjetjih, ne glede na velikost. Plačevanje se je na primer v podjetjih živilske branže, ki oskrbujejo šole, vrtce, bolnice, zmanjšalo za 90%; v pobot svoje obveznosti prijavljajo tudi javni zavodi; dobavitelji zaman čakajo na običajna plačila in ne vedo, kako do gotovine za plače, prispevke in davke.

    Množični so protesti računovodskih servisov, davčnih svetovalcev in drugih, ki so zunanji servis za prek 75% slovenskih malih, mikro podjetij in samostojnih podjetnikov, tudi obrtnikov, ki naj bi jim ta zakon izboljšal likvidnost. Organizacija in informacijska podpora teh služb je optimizirana na dosedanji obseg računovodskih, finančnih, davčnih in drugih storitev, zakon pa prehodnega obdobja za prilagajanje na obvezni pobot ni predvidel. Enako velja za srednja in velika podjetja. Protestirajo proti ukrepu, ki terja prilagoditev informacijske podpore, kar stane čas in denar.

    Zaradi ocen, da se bo to dogajalo, je Gospodarska zbornica Slovenije že pred sejo Vlade prejšnji četrtek ugovarjala morebitnemu soglasje Vlade k Pravilom o izvajanju obveznega večstranskega pobota. Ponovno je na Vlado naslovila argumentiran ugovor ta ponedeljek, vseeno so bila Pravila potrjena, čeprav je bilo evidentno, da je naknadno teklo še usklajevanje o višini tarife AJPES za izvedbo obveznega večstranskega pobota.

    Urgence podjetij, ki ne grozijo z nepokorščino, ampak bi nasprotno želela izvajati zakone, terjajo odgovor, kako in zakaj je mogoče sprejemati zakone brez upoštevanja realnih okvirov poslovanja in argumentov zavezancev, da povzročajo dodatna bremena ter stroške ter povzročajo nasprotne učinke od želenih.

    Zato GZS od Vlade pričakuje jasna pojasnila v zvezi s postopki sprejemanja Pravil in sklepov o njihovi odobritvi mimo pravil Pametne zakonodaje, brez upoštevanja stališča Zakonodajno pravne službe Vlade RS, ki je v svojem mnenju k predlogu Pravil med drugim izpostavila, da 16. člen ZPreZP nikjer ne določa, da bi moral AJPES prvi obvezni večstranski pobot opraviti 15. 4. 2011 oziroma najkasneje do navedenega datuma, kot to določa prvi odstavek 14. člena predloga Pravil.

    Na GZS pričakujemo uradni dokument ministra za finance, da se do ureditve pogojev za realizacijo tega zakona ne izvajajo sankcije za nevključevanje v obvezni pobot, ker le to lahko zagotovi ustrezno pravno varnost zavezancev. S tem v zvezi namreč nikakor ne zadošča dobronameren odgovor AJPES, ki na urgence računovodij sugerira vključevanje v obvezni pobot predvsem za obveznosti, nastale pred datumom veljavnosti zakona, ostale pa da se lahko vključi v naslednji rok za pobot.

    Gospodarstvo zahteva, da se Pravila izvajanja večstranskega pobota ponovno preverijo in uskladijo s strokovnimi javnostmi, ki jih zastopajo GZS, Zbornica računovodskih servisov pri GZS, Zbornica davčnih svetovalcev, TZS in sicer tako, da se:

    • rok za prvi obvezni pobot oblikuje upoštevaje potreben čas za prilagajanje informacijske podpore,
    • opredeli realne roke naslednjih obveznih pobotov,
    • opredeliti ustrezen zamik, npr. 15 dni, med nastankom zamude in prijavo v obvezni pobot,
    • opredeli najmanjši znesek obveznosti, ki je predmet pobota.

    Ob vseh ugovorih na negativne učinke obeh zakonov na likvidnost in stroške gospodarstva, katerih breme bo očitno nosilo le gospodarstvo, smatramo dvig tarife za obvezen pobot AJPES, ki zopet bremeni le gospodarstvo, čeprav v simboličnih zneskih, kot povsem nesprejemljiv. Zakonodajalec je moral ob tem, ko o teh bremenih ni hotel niti slišati, predvideti ustrezna javna sredstva za kritje stroškov, ki jih AJPES z izvajanjem pobota ima.

    Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje, 01 5898 136

    Fotogalerija





     

    Arhivi