Vlada je imela včeraj med vladnimi gradivi na dnevnem redu predlog Soglasja VRS k Pravilom o izvajanju obveznega večstranskega pobota na podlagi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. GZS postopku sprejema Pravil na Vladi ostro ugovarja, zahteva odlog prvega roka za prijavo v obvezni večstranski pobot in podaljšanje presečnega dne za prijavo odprtih obveznosti v obvezni pobot ter protestira proti zvišanju tarife za vključevanje v obvezen večstranski pobot. Vlada včeraj še ni izdala soglasja k Tarifi nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota. Na GZS pričakujemo, da bo Vlada naša stališča upoštevala.

Ministrstvo za finance kot vlagatelj predloga soglasja k Pravilom o izvajanju obveznega večstranskega pobota je v njem navedlo, da je le-ta oblikovan v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, hkrati pa je zapisalo, da je bil presojan z vidika usklajenosti slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU, ne pa z vidika ostalih elementov presoje, kot to veleva Resolucija.

Na GZS smo ob sprejemanju zakona o preprečevanju zamud pri plačilih v navezi z zakonom o spremembi zakona o DDV opozarjali, da zakonsko določanje »poštenih« plačilnih rokov in obvezni pobot ter davčna asimetrija ne bodo povečal likvidnosti in zmanjšali plačilne nediscipline. Posebej smo poudarjali, da je zakonodajalec oba zakona sprejemal v nasprotju z Resolucijo; da ni upošteval zahtev po celoviti oceni učinkov na celotno gospodarstvo, posebej ne na izvozno; da ni ocenil stroškov in potrebnega časa za prilagajanje informacijske podpore gospodarstva za vključevanje v obvezni večstranski pobot; da ni ocenil učinkov obeh zakonov na likvidnost gospodarstva niti na osnovi naših argumentov, da bo likvidnost za gospodarstvo še manjša, za državo, posebej DURS, pa boljša. Hkrati zakonodajalec ni dal jasnih argumentov, zakaj in koliko naj bi obvezni večstranski pobot izboljšal likvidnost gospodarstva, posebej najbolj prizadetih upnikov.

Z vsakim dnem veljavnosti obeh zakonov številne urgence podjetnikov, obrtnikov, velikih družb potrjujejo, da so bili naši ugovori še kako utemeljeni.

Družbeno odgovorna podjetja, ki želijo spoštovati sprejete zakone, se pri njihovim izvajanju srečujejo z vrsto problemov informacijske, finančne in pravne narave. Časa za pripravo informacijske podpore ni, stroški za te spremembe so izjemno visoki. Alternativa zanje je obračun vstopnega DDV po plačani realizaciji, kar pa za vsa, zlasti izvozna podjetja, pomeni brezobrestno kreditiranje države oziroma izničenje od 01.01.2010 veljavnega določila za hitrejše vračilo preplačila DDV.

Zato odločno zavračamo predlog sklepa Vlade, s katerim bi se predlagana Pravila za izvedbo večstranskega pobota potrdila brez temeljite ocene učinkov izvajanja na celotno gospodarstvo in s pošteno oceno na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije.

Gospodarstvo zahteva, da se pravila pred sprejemom uskladijo s strokovnimi javnostmi, ki jih zastopajo GZS, Zbornica računovodskih servisov pri GZS, Zbornica Davčnih svetovalcev, TZS.

Pričakujemo, da se bo v Pravilih:

• zagotovil 15.6.2011 kot prvi rok za prijavo v obvezni večstranski pobot,
• presečni dan prijav odprtih obveznosti v obvezni pobot podaljšal vsaj za 45 dni,
• da bo ostala tarifa za vključevanje v obvezen večstranski pobot nespremenjena.

Ob vseh ugovorih na negativne učinke obeh zakonov na likvidnost in stroške gospodarstva ne pristajamo na nobene argumente v zvezi z dvigom tarife. Prepričani smo, da je zakonodajalec ob tem, ko ni upošteval dodatnih bremen gospodarstva, predvidel ustrezna sredstva za kritje stroškov, ki jih AJPES z izvajanjem pobota ima.

Gospodarska zbornica Slovenije
Služba za strateško komuniciranje