VIR: RA Slovenija 2
ODDAJA: Med poslovnimi krivuljami
TERMIN: 10.00
DATUM: 20. oktober 2009
TRAJANJE: 17 min
NASLOV: Računovodski servis lahko povzroči precejšnjo škodo
AVTOR: Petra Kovič

VSEBINA: Računovodski servis lahko z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig podjetjem povzroči precejšnjo škodo. Kako pomembno je imeti kakovosten računovodski servis in kako to, da v Sloveniji za opravljanje računovodske dejavnosti ni predpisanih pogojev, boste slišali v današnji oddaji.

Računovodski servis lahko z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig podjetjem povzroči precejšnjo škodo. Kako pomembno je imeti kakovosten računovodski servis in kako to, da v Sloveniji za opravljanje računovodske dejavnosti ni predpisanih pogojev, boste slišali v današnji oddaji. Med poslovnimi krivuljami v sosednjem studiu je Petra Kovič z gostoma, ki bosta na 01 475 2 202 odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

PETRA KOVIČ: Pretekli teden so razglasili zmagovalca izbora Naj računovodski servis 2009, ki ga podeljuje Zbornica računovodskih servisov. Namen izbora Naj računovodski servis je širiti zavedanje podjetij, kako pomembno je imeti kakovosten računovodski servis, namreč v Sloveniji za opravljanje dejavnosti računovodskega servisa niso predpisani nobeni pogoji, zato lahko računovodski servis ustanovi kdorkoli, tudi brez ustrezne izobrazbe ali usposobljenosti. Premalo usposobljen računovodski servis pa lahko z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig podjetjem, kot smo že slišali, povzroči precejšnjo škodo, med tem podjetje sploh ne ve, da se njegove poslovne knjige ne vodijo pravilno. Očitno je več kot dovolj razlogov za pogovor, in sicer v studiu Vala 202 gostim gospo Romano Logar iz Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, krajše AJPES in pa gospoda Mirana Pikovnika, člana upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov in pa direktorja v preteklem tednu nagrajenega računovodskega servisa Unija d.d.. Lepo pozdravljeni. Začela bom s podatkom, ki sta mi ga povedala izven etra, namreč 80 odstotkov slovenskega gospodarstva je po računovodskimi servisi. Računovodska dejavnost pa v tem trenutku v Sloveniji ni regulirana. Pa če gremo korak za korakom, koliko je v tem trenutku registriranih računovodskih servisov in koliko je članov zbornice?

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Torej trenutno je registriranih okoli 4150 računovodskih servisov. Med tem ko je v Zbornici računovodskih servisov, veste, da je zbornica v zadnjih dveh letih prostovoljno članstvo, tako da je vključenih 770 članov. Tukaj bi za zanimivost povedal še to, da pa v Katalog računovodskih servisov so pa vpisani samo tisti računovodski servisi, ki izpolnjujejo pogoje, to je, da imajo opravljen strokovni izpit, dovolj veliko število ur permanentnega izobraževanja in pa da imajo zavarovano poklicno zavarovano odgovornost, okoli 125 servisov, kar predstavlja nekje okoli pet procentov vseh servisov v Sloveniji, ki so registrirani za to dejavnost.

PETRA KOVIČ: Izvolite.

ROMANA LOGAR (AJPES): K tej informaciji pravzaprav nimam kaj dodati, morda samo to, da servisi predložijo okrog 75 procentov letnih poročil za gospodarske družbe in 81 procentov letnih poročil za samostojne podjetnike. Javna agencija AJPES je pooblaščena za zbiranje, obdelovanje in posredovanje letnih poročil, ni pa pooblaščena za presojanje kakovosti teh letnih poročil. Pri predaji sicer vgrajujemo v svoje spletne aplikacije, ker vemo, da se zdaj že vsa letna poročila predlagajo preko spleta, logične računske in druge kontrole, vendar to je premalo, da bi lahko rekli, da je s tem zagotovljena kvaliteta predloženih letnih poročil. Letna poročila se predlagajo za tri namene hkrati, in sicer za zagotavljanje javnosti, za davčni namen in za statistične namene. Torej kvaliteta vpliva tudi na uporabo podatkov za vse te tri namene. Torej prvi, ki bi morali biti zainteresirani v Sloveniji za čim večjo kvaliteto računovodskih izkazov so prav gotovo tisti, ki so odgovorni za davčni nadzor. Davčni nadzor je tudi tisti, ki lahko največ prispeva k kvaliteti. Ker pa vemo, da pri nas primanjkuje vsaj za polovico inšpektorjev, je premalo v davčnem uradu, da ta prispevek davčnega urada ni tak kot bi moral biti k kvaliteti računovodskih izkazov. Slaba kvaliteta pa seveda vpliva tudi na druge, na banke kot upnike. Banke se prve soočijo s takimi vprašanji, pa še več je. Morda kaj več o tem v nadaljevanju.

PETRA KOVIČ: Kot sem slišala, Davčna uprava Republike Slovenije, kot vi pravite, imajo premalo število davčnih inšpektorjev, po drugi strani pa niti ni tako zelo zainteresirana, da bi ustanovili denimo neko agencijo za nadzor oziroma regulativo nad računovodsko dejavnostjo, kot je denimo to v anglosaških državah, po katerih se tudi Slovenija zgleduje.

ROMANA LOGAR (AJPES): Ja, Slovenija ima računovodenje v korporacijski zakonodaji urejeno po vzoru anglosaških držav, kar je sicer prav. Ima regulirano tudi revizijsko dejavnost, ki je sicer v Evropski uniji posebej urejena, tako kot je potrebno. V letošnjem letu je bila ustanovljena Agencija za javni nadzor nad revizorji, to pomeni, da revizorji od letošnjega leta ne bodo nadzorovani samo z vidika stroke slovenskega Inštituta za revizijo, torej v okviru svojega združenja, temveč tudi bo nad njimi zagotovljen javni nadzor. In prav v teh anglosaških državah, ki ste jih omenili, imajo kot na primer v Irski, take agencije tudi še drugo funkcijo, in sicer, da skrbijo za kakovost računovodskega poročanja na različne načine, tako da presojajo poročanje posameznih vrst, gospodarskih subjektov, da dajejo napotke, priporočila, imajo pa tudi druga pooblastila, da lahko na pobudo upnikov ali dolžnikov ali tudi malih delničarjev kdaj sprožijo tudi posebne dodatne preglede, v dogovoru z upravami z njihovimi revizorji in tudi imajo pooblastila, da kadar se ti ne odzovejo, sprožijo presojo kakovosti prek sodišč.

PETRA KOVIČ: In tako bi moralo biti tudi v Sloveniji, pa zaenkrat še ni. Naš poslušalec se je že odzval v oddajo Med poslovnimi krivuljami, in sicer pravi, da očitno državi tako stanje odgovarja. Ko pride davkarija, vedno kaj odkrije, plača podjetnik, lastnik, računovodja pa ni nič kriv. Tukaj izpostavlja dve zadevi, namreč to, da se ne regulira neregulirana računovodska dejavnost izplača državi in druga zadeva, na kateri strani je odgovornost.

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Torej odgovornost je v skladu z zakonom seveda na poslovodstvu, torej direktorju oziroma samostojnemu podjetniku. Zdaj kako ima ta odgovornost razdeljeno v medsebojni pogodbi med servisom, torej med naročnikom in pa izvajalcem računovodskih storitev, je seveda njuna stvar. Načela pa seveda država, napram državi je odgovorno poslovodstvo. Torej direktor oziroma samostojni podjetnik.

PETRA KOVIČ: To pomeni, da kljub temu, če samostojni podjetnik najame računovodski servis, ki naj bi bil usposobljen za vodenje poslovnih knjig, ta računovodski servis ne odgovarja.

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Tako je. In to mislim, da je tudi največji problem. Zdaj problem je, ker same stranke niso strokovno usposobljene, da bo sploh bile sposobne nadzorovati delo. Torej, kako bo nek samostojni podjetnik oziroma direktor kontroliral, kakšne so njegove knjige ali računovodski servis opravlja svoje storitve ali ne. Po navadi se problem pokaže pri bankah, torej, ko gredo po kredit. Direktor pove eno zgodbo o stanju družbe, ko prinese bilance s strani računovodskega servisa, seveda kaže slika popolnoma nekaj drugega. In tam se začnejo problemi oziroma kot je že poslušalec omenil, pri davčnih pregledih. Morate pa vedeti, da glede na število inšpektorjev, mislim, da smo zadnjič računali, da nekje na 40 let pridemo na vrsto, če bi vsakega posebej gledali.

PETRA KOVIČ: Torej nadzora nad računovodsko dejavnostjo v tem trenutku v Sloveniji ni? Niti ne opredeljuje te dejavnosti noben zakon. Ni nobene regulative?

ROMANA LOGAR (AJPES): Ja, zaenkrat je ni. Vendar tisti, za katere menimo, da bi morali za to poskrbeti, se pri teh pobudah, ki jih je sprožala Zbornica računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici, pa tudi sicer v raznih strokovnih pobudah, zgovarjajo, bi lahko rekli, na direktivo o storitvah, ki regulira prost pretok storitev, vendar osebno menim, da ta direktiva ni ovira za to. Direktiva samo preprečuje, da bi ovirali prosto konkurenco, kar pomeni, da lahko nekdo, ki je usposobljen v drugi državi članici pride tudi v Slovenijo in izvaja to dejavnost. Treba je samo jasno regulirat to dejavnost in omogočat prosto konkurenco pod enakimi pogoji. Torej direktiva, na katero se večkrat sklicujejo naši visoki državni uradniki, po mojem osebnem mnenju za to ni ovira.

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Tukaj bi mogoče dodal, da smo v sklopu tega prizadevanja na zbornici za ureditev te dejavnosti naredili tudi analizo drugih evropskih držav, naj izpostavim tukaj Avstrijo, Belgijo in pa Nemčijo, ki imajo to že dolga leta urejeno dejavnost s strogimi pogoji, kdo sploh lahko opravlja to dejavnost in seveda nič novega ni tudi na našem področju. Torej zelo enostavno, naš predlog je torej, nek strokovni izpit, potem konstantno permanentno izobraževanje in pa seveda zavarovanje odgovornosti. Danes je zavarovanih samo šest procentov vseh računovodskih dejavnosti, se pravi ima zavarovano svojo poslovno odgovornost.

PETRA KOVIČ: Kdo v tem trenutku je tisti, ki bi moral nekje pognati ta motor regulativ?

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Ministrstvo za gospodarstvo. Na ministrstvu za gospodarstvo potekajo pogovori že več kot dve leti.

PETRA KOVIČ: Kako to, da ni posluha tam? Kako to, da ta iniciativa vaša še ni obrodila sadov? Kakšni so njihovi argumenti?

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Argument je pač prosti pretok storitev. Argument je, da mora trg, konkurenca narediti red na tem področju, vendar jaz mislim, da ga nikoli ne bo naredila, zato ker naročniki teh storitev niso strokovno usposobljeni, da bi lahko ocenjevali, ali je storitev opravljena kakovostno ali ne.

ROMANA LOGAR (AJPES): Temu mnenju se pridružujem v celoti tudi sama. Morda bi dodala, da je drugo pristojno ministrstvo še ministrstvo za finance, ker sta ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za finance tudi obe tisti ministrstvi, ki dajeta soglasje tudi na druge računovodske predpise, računovodske standarde, slovenske računovodske standarde in to sodi v njuno resorno pristojnost.

PETRA KOVIČ: Kako pomembno je izbrati kakovosten računovodski servis, je verjetno zgovoren tudi podatek, kakšno škodo lahko računovodski servis naredi podjetju. Lahko smo plastični.

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Kakšno škodo lahko naredi? Se pravi poslovna škoda v primeru neodobritve kredita, to je zelo pogost pojav. Potem kazni v primeru davčnih pregledov. Torej kazen plača, kot smo rekli, pravna oseba, podjetnik. Ne daje strokovnih nasvetov, ne obvešča stranke o poslovanju in ga s tem zavede. Tako da teh škodnih primerov je lahko tudi več. Mogoče v zadnjem času, kar so najpogosteje je to, da ko se že stranka odloči zamenjati računovodski servis, da jim nočejo izročiti poslovnih knjig. Tudi to ni prav redek primer.

ROMANA LOGAR (AJPES): Morda bi k temu dodali še to, da se poslovni subjekti pojavljajo tudi kot ponudniki pri javnih naročilih. Pri javnih naročilih javni naročniki pogosto zahtevajo tudi bonitetno oceno. AJPES je v tem letu pristopil k izdelovanju novih bonitetnih ocen, izhajajoč iz pravil BASLA 2, splošno sprejetih standardov, ki napovedujejo plačilno nesposobnost, no in če poslovni subjekt predloži nekvalitetne računovodske izkaze, pride lahko tudi do njegove slabe bonitetne ocene, ker ta bonitetna ocena med drugim sloni tudi na kazalnikih, pokazateljih, ki izhajajo iz njegovih računovodskih izkazov in posledično lahko tudi ne uspe na javnem razpisu, bodisi kot glavni izvajalec ali podizvajalec. Običajno sicer  glavni izvajalci so tista velika podjetja, ki imajo svoje računovodske službe, ampak gre predvsem tukaj za male podizvajalce.

PETRA KOVIČ: Tudi poslušalka iz Gorenjske se je oglasila na Val 202 in očitno je imela negativno izkušnjo z enim od računovodskih servisov. Torej slišali smo že, da odgovornosti ne prevzemajo, da te računovodske dejavnosti v Sloveniji ne regulira neka agencija za nadzor bodisi kakšen drug organ. Pa vprašanje, ali potem je sploh moč to dejavnost, to storitev reklamirati? Ali je edina pot obisk odvetnika?

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Torej lahko se jo reklamira, v kolikor je ta računovodski servis član zbornice na zbornici, če je član. Sicer pa pravna pot preko odvetnika in pa tožba.

ROMANA LOGAR (AJPES): Ja morda bi k večji kvaliteti računovodskega poročanja v Sloveniji lahko prispevali tudi tako, da bi morda povečali število zavezancev za predložitev letnih poročil. Namreč direktiva ustrezna, ki to področje regulira, določa le, da morajo biti zavezani k reviziji, tiste družbe, ki kotirajo na borzi in druge, ki so v javnem interesu, kot so banke, zavarovalnice, druge finančne organizacije, država pa lahko sama določi, katere so še tiste družbe, ki so v javnem interesu, tako da imajo to države članice Evropske unije različno urejeno, kdo so zavezanci k reviziji. Seveda zavezanost k reviziji je korak naprej k večji kvaliteti računovodskega poročanja.

PETRA KOVIČ: Mi smo omenili primere dobre prakse v anglosaških državah, zdaj pa kot vidim, se oglaša tudi še en poslušalec, ki pa omenja licence. Namreč v Bosni in Hercegovini imajo licence, če je kaj narobe, računovodja pač izgubi licenco,

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Prav zanimivo. Pred kratkim sem bil v Sarajevu in sem poslušal, oni imajo zelo, zelo striktno celo zakonodajo, imajo in strokovni izpit, imajo zelo močno izobraževanje, zahtevo po izobraževanju in celo ta strokovni izpit se ponavlja na tri leta. Torej ni samo enkrat, ko je izobraževanje, ampak celo preverjeno vsaka tri leta. In zanimivo je ta dejavnost zelo, zelo urejena. Zakon, podoben zakon oziroma ureditev dejavnosti pozna tudi Srbija in Črna Gora, tudi Makedonija, s tem, da v teh ostalih državah izpiti mogoče niso tako rigorozni kakor prav v Bosni in Hercegovini.

PETRA KOVIČ: Po vsem tem povedanem lahko rečem, da se v tem trenutku v Sloveniji splača biti računovodja, pa toliko manj izplača najeti računovodski servis, če je ta seveda nestrokoven in nekorekten. Zato pa ključno vprašanje oziroma nasvet za naše poslušalce. Kako torej izbrati v poplavi računovodskih servisov, katerih oglasna sporočila, kar nekje mrgolijo po vseh medijih in tudi spletnih straneh. Kako izbrati verodostojen, korekten računovodski servis?

ROMANA LOGAR (AJPES): Ta nasvet je težko dati. Verjetno je prvi korak, da pregledajo, če so ti računovodski servisi člani zbornice, ker menim, da tisti servis, ki izraža interes, da organizirano deluje, da prispeva v tej obliki k kvaliteti in širjenju razvoju svoje dejavnosti, da pač daje neko prvo informacijo, da je zanesljivejši od drugih, ni pa to seveda nujno. No, ampak jaz upam, da bodo naša pristojna ministrstva prisluhnila temu problemu in da bodo na primer z vpogledom v primerjalne ureditve drugih držav, skušala čim prej urediti tudi to področje.

PETRA KOVIČ: Romana Logar, z Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve hvala lepa in pa tudi vam, gospod Miran Pikovnik, z Zbornice računovodskih servisov.

MIRAN PIKOVNIK (član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov): Hvala.

ROMANA LOGAR (AJPES): Hvala.