Kdaj in kje:

Seminarji bodo potekali po naslednjem razporedu

LJUBLJANA Gospodarska zbornica Slovenije, Dimičeva 13 Dvorana A	16.9.2003 9.00-13.00
NOVA GORICA Mestna občine Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 velika dvorana	18.9.2003 9.00-13.00
CELJE Celjski sejem, Dečkova 3 Dvorana Celjanka	23.9.2003 9.00-13.00
MARIBOR Območna gospodarska zbornica Maribor, Ulica talcev 24	25.9.2003 9.00-13.00

 

Namen seminarja:
je seznaniti slušatelje s spremembami na področju davka na dodano vrednost, ki bodo potrebne zaradi vstopa na skupni evropski trg.

Na seminarju bodo obravnavane naslednje teme:

• Ozemeljska uporaba DDV
• Obdavčljive transakcije
• Zavezanci za DDV
• Kraj opravljenega prometa blaga in storitev
• Nastanek obveznosti za obračun DDV
• Davčna osnova
• Načelo nediskriminatornega obravnavanja blaga pridobljenega znotraj skupnosti
• Oprostitve plačila DDV pri uvozu oziroma prave oprostitve DDV v zvezi z izvozom in dobavami blaga v druge članice EU
• Obveznosti davčnih zavezancev pri izdajanju računov
• Določitev davčnih obdobij in obveznosti predlaganja obračuna DDV
• Predložitev podatkov o opravljenih dobavah v druge članice EU
• Uveljavljanje odbitka vstopnega DDV
• Posebne ureditve za obdavčitve malih zavezancev
• Položaj zavezancev, katerih pretežni del poslovanja predstavlja dobava davčnim zavezancem v druge države članice
• Vračila DDV tujim fizičnim osebam
• Obveznosti davčnega zavezanca glede knjigovodstva
• Nove kazenske določbe
• Ureditev v prehodnem obdobju

Strokovni izvajalec:
Mag. Andrej  Šircelj, publicist in davčni svetovalec, Šircelj Consulting d.o.o.

Kotizacija: 
12.000,00 tolarjev +DDV.  Cena zajema tudi gradivo in postrežbo z napitki med odmorom. 

Kotizacijo v skupni višini 14.400,00 SIT nakažite na poslovni račun pri NLB d.d.:
02924-0017841495
sklic 2181 - vaša matična številka

Informacije:
Stanka Istinič, telefon 01/5898 312

Prijave in odjave: 

Prijave sprejemamo do zapolnitve mest:

• po pošti na naslov:  GZS Združenje računovodskih servisov,  Dimičeva 13, Ljubljana
• po faksu na številko: 01/5898 317
• po elektronski pošti na naslov: stanka.istinic@gzs.si

Skrajni rok za morebitno odpoved (pisno) je tri dni pred delavnico.  V nasprotnem primeru kotizacijo zaračunamo v celoti.

Kratko o predvidenih novostih:
Republika Slovenija je uvedla sistem davka na dodano vrednost z zakonom, ki ga je Državni zbor sprejel decembra 1998, uveljavljen pa je bil s 1. julijem 1999. S tem zakonom je Slovenija uredila obdavčevanje prometa blaga in storitev z davkom na dodano vrednost na davčnem območju Slovenije in pri uvozu blaga iz tujih davčnih območij na slovensko davčno območje. Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) je bil doslej spremenjen dvakrat.

16. aprila 2003 je Republika Slovenija skupaj z devetimi drugimi državami podpisala pogodbo o pristopu k Evropski uniji. Pogodba bo uveljavljena s 1. majem 2004. S tem dnem bo Slovenija postala članica skupnega evropskega trga, kar bo imelo pomembne posledice tudi za obdavčevanje prometa blaga in storitev, ki jih bodo slovenski davčni zavezanci opravljali oziroma pridobivali na davčnih območjih drugih držav članic (razširjene) Evropske unije. Veljavni zakon o davku na dodano vrednost določb o obdavčevanju blaga v prometu med državami članicami Evropske unije ne vsebuje, zato bo sistem obstoječi sistem davka na dodano vrednost dopolnjen  z novimi pravili.

Pri oblikovanju dopolnitev obstoječega sistema je upoštevano dejstvo, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na mejnih prehodih z drugimi državami članicami Evropske unije carinska služba ne bo več prisotna, zato je treba obstoječe mehanizme kontrole pri prometu blaga s temi državami nadomestiti z novimi mehanizmi.

Pri pripravi zakona so bile upoštevane predvsem rešitve, vsebovane v Šesti direktivi in direktivah, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo šesto direktivo.

Zaradi dokončne uskladitve slovenskega sistema DDV z evropskim pravnim redom so potrebne še nekatere druge uskladitve, in sicer:

• uskladitev glede poenostavitve, posodobitve in uskladitve pogojev za izdajanje računov v zvezi z obračunavanjem DDV;
• uskladitev glede obdavčevanja storitev televizijskega in radijskega oddajanja ter obdavčevanja elektronsko dobavljenih storitev,
• uskladitev glede oprostitve DDV in trošarin pri uvozu pošiljk brez komercialnega namena, uskladitev glede višine vrednostnih limitov, do katere je blago potnikov, ki prihajajo iz držav članic oziroma tretjih držav, oproščeno plačila DDV in trošarin,
• uskladitev glede vračila DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v eni izmed držav članic Evropske unije in
• uskladitev glede uvedbe posebne sheme za obdavčitev prometa z investicijskim zlatom.

V začetku leta 2003 je bil sprejet novi zakon o prekrških, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2005, zahteva pa, da se drugi predpisi uskladijo z novim zakonom najpozneje v treh letih po uveljavitvi zakona o prekrških, to je do februarja 2007. Predlagatelj ocenjuje, da bi bilo primerno obstoječe in nove kazenske določbe ZDDV prilagoditi novemu zakonu o prekrških že ob tej spremembi ZDDV, zato tudi predlaga spremembo tega poglavja.

------------------------------------------------------------

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV ne posega v temeljna načela sistema DDV, ki so bila postavljena z uveljavitvijo ZDDV v letu 1998/99 ampak le širi uporabo teh načel tudi na novo kategorijo prometa blaga in storitev, od katerega se obračunava DDV, t.j. na promet v okviru skupnega evropskega trga.

Prav tako kot že sedanji sistem, bo tudi na novo uveden sistem obdavčitve prometa blaga med državami članicami EU temeljil na načelu namembnega kraja, na podlagi katerega je blago obdavčeno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno, kjer pa so zaradi ukinitve fiskalnih meja med državami članicami uvedene določene izjeme. Pri prometu storitev se kot osnovno načelo obdavčitve ohranja sistem obdavčitve po načelu porekla (t.j. storitev se obdavči tam, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki opravlja storitev), razen pri točno določenih storitvah, kjer se kraj opravljene storitve določi glede na druge okoliščine (dejanski kraj opravljene storitve, kraj sedeža prejemnika storitve ipd.).

Glede na to, da prometa blaga med državami članicami EU ne moremo več opredeliti kot izvoz oziroma uvoz blaga, predlog zakona uvaja nove pojme in sicer »nabava« oziroma »pridobitev blaga znotraj Skupnosti«, kar označuje dosedanji »uvoz« iz držav članic Skupnosti ter »dobava blaga znotraj Skupnosti«, kar označuje dosedanji »izvoz« v te države. Z rešitvami, ki jih predlagatelj uvaja v predlogu zakona želi razširiti dosedanjo oprostitev plačila DDV, ki je veljala za izvoz blaga tudi na dobave blaga v druge države članice. Podobno predlagatelj stremi za tem, da se pridobitve oziroma nabave blaga v Skupnosti obdavčijo v državi, kjer ima sedež prejemnik blaga, podobno kot to velja za uvoz blaga, pri čemer pa se prejemniku za tako obračunan DDV prizna tudi odbitek vstopnega davka. Z vidika obremenitve z DDV se torej z novimi določbami za davčne zavezance načeloma ohranja dosedanja ureditev.

Glede na to, da na mejah med državami članicami ni več fiskalne kontrole in je zato kontrolo mogoče zagotoviti le post festum preko dokumentacije pri davčnem zavezancu, lahko sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja deluje le v prometu med zavezanci za DDV. Zato predlog zakona predvideva posebno rešitev za nakupe, ki jih v drugi državi članici opravijo osebe, ki niso zavezanci za DDV (fizične osebe). Ti nakupi se praviloma ne obdavčijo po načelu namembne države, ampak po načelu porekla, torej po predpisih države članice, kjer so dejansko nabavljeni. To izjemno pravilo ne velja za nakup novih prevoznih sredstev, ki se obdavčijo po splošnem načelu obdavčevanja prometa blaga po načelu destinacije.

Predlog zakona uvaja glede obdavčevanja prometa med državami članicami nekatere posebne rešitve, katerih namen je predvsem administrativna poenostavitev izvajanja zakona. Predlog zakona uvaja več vrst takšnih administrativnih poenostavitev. Po eni strani gre za primere t. im. verižnih prometov, ki bi se v skladu s splošnimi načeli morali obdavčiti v vsaki državi, kjer ima kateri koli zavezanec (prodajalec), udeležen v verigi, svoj sedež. Vsak zavezanec (kupec) bi tako pridobil pravico do vračila DDV v skladu s 54. členom ZDDV, vendar je takšen postopek administrativno zahteven za davčne zavezance, predvsem pa bi pomenil dolgotrajno likvidnostno zadrževanje sredstev zavezancev v drugih državah članicah, zato se z določitvijo obveznosti za plačilo DDV le v eni državi članici (državi končne potrošnje) in oprostitvijo plačila DDV v vseh drugih državah administrativno poenostavlja postopek za davčne zavezance. V drugo skupino administrativnih poenostavitev sodijo določbe, ki določajo enoten kraj opravljanja storitev, čeprav bi se v skladu s splošnimi pravili lahko štelo, da so storitve opravljene v več državah članicah (na primer prevozne storitve, pomožne prevozne storitve, storitve posrednikov ipd.).

V skupino zakonskih določb, ki prav tako pomenijo administrativno poenostavitev, hkrati pa tudi zagotavljajo izpeljavo načela enakopravnega obravnavanja vseh davčnih zavezancev, ki ponujajo storitve na davčnem območju Skupnosti (in v tem okviru tudi na davčnem območju Slovenije), sodijo določbe, s katerimi se uvaja posebna ureditev obdavčevanja z DDV za storitve, ki so dobavljene elektronsko in za investicijsko zlato.

Zaradi spremenjenega načina kontrole pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja DDV v prometu z ostalimi državami članicami EU predlog zakona vsebuje določbe, ki dopolnjujejo oziroma spreminjajo administrativne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati davčni zavezanci. Pri tem predlagatelj uvaja minimalne nove zahteve za davčne zavezance, hkrati pa uvaja tudi možnost uporabe najsodobnejših komunikacijskih sredstev in dopušča tako izdajanje računov kot tudi hranjenje dokumentacije in komuniciranje z davčnim organom v elektronski obliki.

Prijavnica za seminar