Za Združenje računovodskih servisov , ki deluje v okviru GZS, je skrb za primeren nivo kakovosti storitev, ki jih opravljajo njeni člani, eden izmed osnovnih ciljev. Prav zato smo se odločili, da skušamo k ureditvi stanja na tem področju dodati svoj prispevek.

Ponudba je pestra

Na trgu obstaja več vrst izobraževalnih programov za računovodje. Krajši, daljši, splošni, poglobljeni, kvalitetni, manj kvalitetni, nekateri celo ponujajo, da vas brez predhodnega znanja v 60-ih urah usposobijo tako dobro, da boste lahko samostojno vodili poslovne knjige drugim pravnim osebam.

Slišati je, da različne institucije, ki se v Sloveniji ukvarjajo z izobraževanjem na področju računovodstva po končanih programih zagotavljajo pridobitev listine, ki naj bi veljala kot licenca. To bi v nadaljevanju pomenilo, da brez pridobljene licence ni mogoče samostojno opravljati dejavnosti računovodstva.

V tem trenutku takšna licenca ne obstaja ne v okviru Združenja računovodskih servisov pri GZS niti kjerkoli drugje. Obstajajo samo programi, ki so kvalitetni in na katerih udeleženci res pridobijo nova znanja in tisti za katere je škoda časa in denarja.

Program kot ga še ni bilo

Številne pobude naših članov, za katere lahko rečemo, da prestavljajo odraz razmišljanja vseh 2800 članov, kažejo, da je potreba po ureditvi negotovega stanja zares izrazita. Od Združenja se upravičeno pričakuje, da bo za svoje člane ustrezno poskrbelo. Skupaj s Službo za izobraževanje pri GZS in zunanjimi strokovnjaki smo se torej lotili dela in kot rezultat so nastali trije različni programi izobraževanja:

- Program kjer se bo udeleženec usposobil za opravljanje računovodskih del;
- Program za vodje računovodskih servisov;
- Program višješolskega izobraževanja.

Prvi program je namenjen delavcem v računovodstvu, drugi vodjem računovodskih servisov, tretji pa je dvoletni univerzitetni program.

Oglejmo si malce bolj podrobno Program za vodje računovodskih servisov za katerega se naši člani najbolj zanimajo. Program, predvidoma bo trajal 400 ur, sestavlja skupina univerzitetnih profesorjev in drugih strokovnjakov, njihovo delo oziroma vsebino programa pa usmerja delovna skupina, ki so jo imenovali na Združenju in, ki je sestavljena iz ljudi, ki imajo praktične izkušnje z vodenjem računovodskega servisa. Ker so to ljudje iz prakse, vedo, da mora uspešen vodja računovodskega servisa obvladati še kaj drugega kot kontiranje. Računovodstvo v klasičnem pomenu besede bo le eden izmed predmetov. Vodja servisa mora biti malo davčni svetovalec, malo pravnik in malo manager. Poznati mora kopico zakonodaje, od zakona o gospodarskih družbah do zakona o delovnih razmerjih. Razume se, da pozna slovenske računovodske standarde in zakon o upravnem postopku in še mnogo drugega. Programa, ki bi na enem mestu ponudil in združil vsa ta znanja, ki se so v praksi pokazala kot neizogibno potrebna, zaenkrat še ni bilo. Razlog je nedvomno v tem, da so programe doslej sestavljali sicer visoko usposobljeni strokovnjaki, ki jim ni bilo mogoče očitati strokovnosti, niso pa natančno vedeli, katera znanja in usposobljenosti zahteva praksa.

Ali bo potrebno spet v šolske klopi?

Pomembno pri vsem tem je še nekaj. Obiskovanje izobraževalnega programa ni pogoj za pristop na izpit. Na Združenju menimo, da je veliko naših članov že dovolj strokovnih, da obvladajo prav vse, kar mora vodja računovodskega servisa znati. Zakaj bi jih torej silili v šolske klopi. Enostavno lahko sprejmejo izziv in se prijavijo na izpit. Naša ideja je, da bo preverjanje znanja povsem praktično. Učenje členov zakonodaje na pamet ne pride v poštev. Kandidat na izpitu bo postavljen pred problem, ki ga bo moral rešiti. Opremljen bo lahko z vso mogočo literaturo in pripomočki - tako kot bi bil v svoji pisarni.

Spomladi bo šlo zares

Realizacija programov je stekla v jeseni 2000. Ogrodje programa je bilo sestavljeno, potrebno pa je bilo še natančno izdelati predmetnike, izbrati predavatelje, sestaviti komisije. Prvi izpitni rok je napovedan za april 2001.