Zbornica računovodskih servisov

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: Pripombe ZRS na predlog novel ZDDPO-2N in ZDoh-2R ter predlog ZPDONUD


    Splošne pripombe na celoten predlagan »paket«

    Napovedana davčna reforma oz. predstavljen paket kot tak ne izpolnjuje napovedanih sprememb v luči razbremenitev gospodarstva in ustvarjanja konkurenčnega poslovnega okolja, zato kot tak po našem mnenju v celoti ni primeren za nadaljnjo obravnavo. 

    Pripombe pa podajamo tudi po posameznih predlaganih zakonih in po posameznih členih znotraj posameznega predlaganega zakona.

    Poleg tega pa menimo, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo vseh treh zakonov po nujnem postopku. Po nujnem postopku je mogoče predloge zakonov obravnavati le, če gre za

    • interese varnosti ali obrambo države,
    • odpravo posledic naravnih nesreč,
    • preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države.

    Glede na navedeno lahko ugotovimo, da absolutno ne gre za situacijo iz prvih dveh alinej, pomanjkanje denarja v državni blagajni pa ne upravičuje sklicevanje na tretjo.

    A. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2N

    Splošne pripombe

    Celoten predlog novele ZDDPO-2N naj bi ob nameravanih ciljih povečanja proračunskih sredstev zasledoval vodenje politike, ki bo izboljšala dejavnike konkurenčnosti in dvignila produktivnost gospodarstva. Vendar pa bodo po našem mnenju učinki ravno nasprotni.

    Konkurenčnost se bo ob taki, mačehovski davčni zakonodaji zmanjševala, ostala dva zakona, ki skupaj s tem tvorita nekakšno davčno reformo, prav tako ne pripomoreta k vodenju ustrezne politike, ki bi lahko dejansko izboljšala gospodarsko situacijo v Sloveniji.

    Del predlogov posega v že pridobljene pravice davčnih zavezancev, del predlogov je neustrezen zaradi napačnega razumevanja računovodskih predpisov, glavnina, tj. zmanjševanje olajšav za investiranje, zaposlovanje ter za vlaganja v raziskave in razvoj pa bo definitivno pomenila velik korak nazaj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

    Razlogi za večino predlaganih določil za davčne zavezance v gospodarstvu niso sprejemljivi, obrazložitev predlagatelja zakona je prozorna in neutemeljena, prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih pa neprimeren in nevreden resne strokovne obravnave – glede davčnih olajšav se prikazuje primerjava s tremi državami (Francija, Belgija, Avstrija), katerih BDP na prebivalca je več kot še enkrat višji od slovenskega – gre za popolnoma neprimerljive okoliščine poslovanja gospodarskih subjektov. Na drugi strani pa so opravljene primerjave za tri države, za katere se navaja le dejstvo, da ne priznavajo amortizacije dobrega imena, o olajšavah nič. Poleg tega tudi samo dejstvo, da amortizacija dobrega imena ni davčni priznana, nič ne pomeni, če niso pojasnjene druge okoliščine glede priznavanja posameznih vrst stroškov. Ureditev v primerljivih državah bi morala biti podana celovito, saj lahko neupoštevanje ene olajšava ali odhodka posamezna država nadomesti z drugačnimi rešitvami, ki pa ob dani primerjavi ni znana. Zato je tak način podajanja primerjav zavajajoč in nekorekten.

    Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da je bilo gospodarstvo že v preteklem letu in bo tudi naprej dodatno obremenjeno z odvzemom možnosti za pokrivanje izgube do višine celotne davčne osnove. Že ta ukrep ni bil naravnan v smislu povečevanja konkurenčnosti, odvzem oz. znižanje olajšav pa bo že tako slabo situacijo gospodarstva kot celote le še poslabšal.

    Na drugi strani pa novela ne odpira pomembnih področij, ki bi jih bilo treba že zdavnaj rešiti. Eno izmed njih je vsekakor ustreznejša rešitev glede priznavanja oslabitev v 21. n 22. členu ZDDPO-2, kar smo vam predlagali že pred leti.

    2. člen – amortiziranje dobrega imena

    Predlagamo črtanje tega člena. Amortizacija in slabitev dobrega imena predstavljata dva različna »postopka« zmanjševanja knjigovodske vrednosti dobrega imena, končni učinek obeh v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih na dolgi rok pa je enak. Nepriznavanje odhodka amortizacije bo povzročilo različno davčno obravnavo pri uporabnikih SRS glede na uporabnike MSRP. 

    Uporabniki MSRP bodo namreč lahko slabitev dobrega imena uveljavljali kot davčno priznan odhodek. Ta se bo lahko izkazal v krajšem ali daljšem obdobju, odvisno od konkretnega primera. Tako bo slabitev dejansko davčno priznan odhodek. Amortizacija pa nikoli ne bo mogla biti davčno priznan odhodek. Taka ureditev povzroča situacijo, ravno nasprotno izkazanemu namenu predlagatelja zakona.

    3. in 4. člen – znižanje olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj in olajšav za investiranje

    Predlagamo črtanje obeh členov. Samo dejstvo, da uveljavljanje teh olajšav predstavlja »izgubo javnofinančnih prihodkov«, ne more biti utemeljen razlog za znižanje obeh olajšav. 

    Predlagatelj zakona bi se v prvi vrsti moral zavedati, da je »izguba«, kakor jo sam neumestno imenuje, za državo oz. proračun minorna in glede na celoten proračunski primanjkljaj skrajno nepomembna v primerjavi z dejansko izgubo, ki jo bodo ob tem občutili posamezni davčni zavezanci, ki se z vlaganji v raziskave in razvoj ter z investiranjem v opremo trudijo za boljše rezultate. Tovrstne olajšave so individualne narave in zato njihovih učinkov ne moremo meriti posplošeno. 

    Ob stimuliranju vlaganj bo nedvomno prihajalo do boljših poslovnih rezultatov in ti boljši rezultati bodo v javno blagajno nedvomno prinesli bistveno več sredstev, kot višji davek na račun odvzete olajšave. 

    Zato je zniževanje obeh olajšav skrajno neprimeren ukrep, ki vodi k zmanjšanju konkurenčnosti gospodarstva. Ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi, da predlagatelj nobene analize, na katere se sklicuje, ko trdi nasprotno, ni predložil in utemeljil. Poudarjamo, da bi moral biti vpogled v tovrstni analize v vsakem primeru javen, saj je izdelava analiz financirana iz javnofinančnih sredstev. 

    5. člen – črtanje olajšave za zaposlovanje

    Predlagamo črtanje tega člena. Uveljavljanje olajšave za zaposlovanje je že do sedaj zahtevalo veliko (preveč) pogojev in je že do sedaj bila izjemno majhna spodbuda za zaposlovanje. Odvzem že tako majhnih možnosti za znižanje davčne osnove na račun zaposlitve težko zaposljivih oseb bo odvzel še tisto malo spodbude delodajalcem. 

    Sklicevanje na »številne spodbude za delodajalce« je zavajajoče, saj gre za spodbude, ki niti niso dostopne vsem davčnim zavezancem, niti ne predstavljajo visoke razbremenitve pri tistih, ki so jih deležni.

    B. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2R

    Splošne pripombe

    Prav tako kot menimo glede predloga sprememb ZDDPO-2, tudi za celoten predlog sprememb ZDoh-2 velja, da tak, kot je predviden, ne vodi k večji konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega poslovnega okolja. Predvsem iz predlaganih sprememb ZDoh-2 ne izhaja, da bi se znižala obremenitev dohodkov iz dela. Ohranitev 50% mejne stopnje obdavčitve v dohodninski lestvici ni »kompenzirano« z znižanjem obremenitve dohodkov v nižjih dohodninskih razredih ali z razbremenitvijo prispevkov. Ta obremenitev tudi ni kompenzirana z predlaganim novim ZPDONUD, saj je dobiček treba najprej doseči, kar pomeni, da bi bilo najprej potrebno razbremeniti plače v okviru tekočega poslovanja. 50% obdavčitev pri takem pragu dohodkov, kot izhaja iz veljavne lestvice predstavlja eno najvišjih obdavčitev dela na svetu. Glede na navedeno tak predlog tudi ni skladen s cilji, določenimi v Socialnem sporazumu 2015-2016.

    Glede olajšav pri dohodkih iz dejavnosti je naše mnenje enako kot smo opisali že v pripombah na ZDDPO-2N. Glede na to, da gre pri dohodkih iz dejavnosti predvsem za mikro in majhna podjetja/podjetnike, bo negativen učinek na njihovo konkurenčnost zaradi znižanja olajšav še toliko večji.

    Posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi višjemu obdavčevanju kapitalskih dobičkov. Po našem mnenju je predlagana rešitev neustrezna iz več razlogov, ki jih navajamo pri posameznih členih. 

    Najprej poudarjamo, da je utemeljitev, da gre za ukinjanje privilegijev premožnejših zavezancev, populistična. Kapitalski dobički predstavljajo pasivne dohodke. Vsak imetnik kapitala je praviloma zavezan za plačilo davkov/dohodnine tudi iz svojih aktivnih dohodkov. Pri aktivnih dohodkih je vzpostavljena lestvica, ki najvišje dohodke obdavčuje z 50%. Zato je zavajajoče primerjati obdavčitev ene in druge vrste dohodkov in utemeljevati, da gre za vzpostavitev pravične obdavčitve glede na zmožnost plačevanja davkov. Pri tem pa niti ne gre za večjo obdavčitev premožnejših zavezancev na račun manj premožnih, saj se obdavčitev manj premožnih na ta račun ne znižuje.

    Poleg tega velja izpostaviti tudi dejstvo, da so zavezanci za davek na kapitalske dobičke dolžni plačati davek od dobička, ki pa ni nujno realiziran v finančnem smislu v letu obdavčitve, saj se kapitalski dobički obdavčujejo ne glede na prejem plačila, za razliko od drugih dohodkov, ki predstavljajo vir dohodnine.

    Na tem mestu pa izpostavljamo predvsem dve pomembni dejstvi – rešitev za nove naložbe v kapital ni ustrezna zaradi neupoštevanja inflacije, ki tudi ob nizki stopnji v dolgem obdobju pomembno vpliva na realno vrednost kapitala ob odsvojitvi v primerjavi z nabavno vrednostjo ob pridobitvi. S predlaganim načinom se obdavčuje tudi del dobička, ki dejansko ne predstavlja realnega dobička, pač pa le ohranjanje realne vrednosti kapitala. Pri enaki stopnji obdavčitve kapitalskih dobičkov ne glede na čas imetništva kapitala je potrebno korigirati vsaj davčno osnovo glede na realno znižanje vrednosti kapitala. Hkrati se je potrebno zavedati, da bo taka obdavčitev preusmerila investitorje v drugačne naložbe, ki bodo ugodneje obdavčene ali pa celo zavrla kakršnekoli investicije v nakup nepremičnin in vrednostnih papirjev – nenazadnje so te naložbe delno tudi tvegane in ne prinašajo nujno donosov, ampak tudi izgube, zato se bo morda večina odločila za varnejšo »hrambo« svojih prihrankov, kar pa ne bo prineslo želenih javnih prihodkov, hkrati pa bo to imelo ravno nasproten učinek od pričakovanega glede vpliva na likvidnost na trgu kapitala. 

    Rešitev za obstoječe naložbe v kapital, kot je opredeljen po ZDoh-2, pa je retroaktivna, posega pa tudi v pridobljene pravice na podlagi dosedanjih odlogov davčne obveznosti po 100. členu veljavnega ZDoh-2. Tega tudi ne rešuje predlog, ki za nepremičnine, nabavljene pred 1.1.2002 omogoča neobdavčitev nabranih dobičkov do 1.1.2016. 

    Tudi pri predlogu tega zakona so ureditve v drugih pravnih sistemih prikazane pavšalno in površno in ne dajejo prave slike o ureditvi obdavčitve fizičnih oseb v teh državah, predvsem se prikazujejo po različnih državah (razen Avstrije) za različne vrste dohodka, obdavčenega z istim davkom, kar še bolj zamegljuje prikaz.

    1. in 4. člen – znižanje olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj in olajšav za investiranje

    Predlagamo črtanje obeh členov. Samo dejstvo, da uveljavljanje teh olajšav predstavlja »izgubo javnofinančnih prihodkov«, ne more biti utemeljen razlog za znižanje obeh olajšav. 

    Predlagatelj zakona bi se v prvi vrsti moral zavedati, da je »izguba«, kakor jo sam neumestno imenuje, za državo oz. proračun minorna in glede na celoten proračunski primanjkljaj skrajno nepomembna v primerjavi z dejansko izgubo, ki jo bodo ob tem občutili posamezni davčni zavezanci, ki se z vlaganji v raziskave in razvoj ter z investiranjem v opremo trudijo za boljše rezultate. Tovrstne olajšave so individualne narave in zato njihovih učinkov ne moremo meriti posplošeno.

    Ob stimuliranju vlaganj bo nedvomno prihajalo do boljših poslovnih rezultatov in ti boljši rezultati bodo v javno blagajno nedvomno prinesli bistveno več sredstev, kot višji davek na račun odvzete olajšave. 

    Zato je zniževanje obeh olajšav skrajno neprimeren ukrep, ki vodi k zmanjšanju konkurenčnosti gospodarstva. Ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi, da predlagatelj nobene analize, na katere se sklicuje, ko trdi nasprotno, ni predložil in utemeljil.

    2. člen – črtanje olajšave za zaposlovanje

    Predlagamo črtanje tega člena. Uveljavljanje olajšave za zaposlovanje je že do sedaj zahtevalo veliko (preveč) pogojev in je že do sedaj bila izjemno majhna spodbuda za zaposlovanje. Odvzem že tako majhnih možnosti za znižanje davčne osnove na račun zaposlitve težko zaposljivih oseb bo odvzel še tisto malo spodbude delodajalcem. 

    Sklicevanje na »številne spodbude za delodajalce« je zavajajoče, saj gre za spodbude, ki niti niso dostopne vsem davčnim zavezancem, niti ne predstavljajo visoke razbremenitve pri tistih, ki so jih deležni.

    6. člen

    Predlagamo resno analizo in korekcijo predlagane določbe. Črtanje oprostitve obdavčitve ustvarjenega dobička od kapitala po poteku 20 let bi lahko bila ustrezna le ob ustreznih rešitvah glede davčne osnove in glede določitve ustrezne oz. sprejemljive stopnje po poteku določenega števila let imetništva. Hkrati pa bo taka ureditev spet povzročila ravno nasprotni učinek od želenega, kar se tiče spodbujanja trga kapitala in vlaganja v kapitalske naložbe. Zato bi bilo v zvezi s tem potrebno razmisliti vsaj o nižji stopnji obdavčitve dividend.

    Ne strinjamo se s tako visoko obdavčitvijo »za vedno«. Tudi če se oprostitev po 20 letih imetništva iz utemeljenih razlogov ukine, je potrebno o stopnji davka po določenem časovnem obdobju bistveno znižati.

    7. člen

    Smiselno glede na predhodne predloge.

    8. člen

    Tudi v zvezi s to določbo predlagamo poglobljeno analizo in korekcijo. ZDoh-2, ki je bil sprejet leta 2006 in s katerim je bila uveljavljena »lestvica« padajočih stopenj glede na trajanje časa trajanja imetništva kapitala, je s tem razlogom ukinil valorizacijo nabavne vrednosti kapitala. Ne glede na obrazložitev, da je v zadnjih letih inflacija ni visoka, pa v daljšem časovnem obdobju realna vrednost kapitala nesporno pada. S predlagano rešitvijo se obdavčuje t.i. inflacijske dobičke, s čimer se ne strinjamo.

    9. člen

    V kolikor bi predlagatelj zakona vztrajal pri predlaganih rešitvah glede ukinitve oprostitve in odpravi lestvice, menimo, da bi bilo potrebno poskrbeti najmanj za obstoječe naložbenike v smislu odprave retroaktivnosti in predlagano določbo smiselno razširiti na vse vrste kapitala z ustreznimi rešitvami za vrednotenje na dan 1.1.2016.

    11. člen

    Predlagamo črtanje tretjega odstavka tega člena.

    Podaljšanje veljavnosti 50% obdavčitve dohodkov za neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 eur je nesprejemljivo in dodatno povzroča nekonkurenčnost zavezancev v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo.

    C. Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev -ZPDONUD

    Splošne pripombe

    Po našem mnenju posebnega zakona, kot je predlagan, ne potrebujemo. Vse, kar bi bilo treba v zvezi z obdavčitvijo dohodka za uspešnost urediti, se lahko uredi v okviru obstoječe zakonodaje – tj. v Zakonu o prispevkih za socialno varnost in v Zakonu od dohodnini.

    V obeh predpisih se lahko izvzame iz osnove za plačilo prispevkov in dohodnine predlagan del dohodka.

    Vse ostalo, kar je predlagano v ZPDONUD, je nepotrebno in predstavlja za delodajalce nepotreben in neutemeljen poskus posega v njihovo politiko nagrajevanja zaposlenih, na drugi strani po nepotrebnem pa predstavlja izjemno administrativno obremenitev. 

    Hkrati pa so v predlogu ZPDONUD predlagane popolnoma nesprejemljive rešitve glede omejitev pri opredelitvi delavcev, za katere veljajo predlagane ugodnosti – nesprejemljivo je, da se izvzema družinske člane, lastnike in poslovodje ter prokuriste, če so le-ti v delovnem razmerju oz. se njihovo razmerje šteje kot delovno razmerje po ZDoh-2. 

    V kolikor predlagatelj meni, da je kljub vsemu potreben poseben zakon, podajamo še pripombe po posameznih členih.

    Ob tem pa še posebej poudarjamo, da predlagana razbremenitev teh dohodkov ne upravičuje povečanih davčnih obremenitev, predlaganih z novelama ZDDPO-2N in ZDoh-2R.

    2. člen

    V tretjem odstavku predlagamo črtanje besedila »… razen za družinske člane fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, za pretežne lastnike gospodarskih družb in njihove družinske člane, za člane poslovodstva in prokuriste.« 

    Glede na navedeno predlagamo tudi črtanje četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.

    Po našem mnenju predlog vodi k neenaki obravnavi zaposlenih. Nikakršnega utemeljenega razloga ni, da bi bile navedene osebe izvzete iz kroga zaposlenih, katerih plačilo za delovno uspešnost je izvzeto iz obveznosti za plačilo davkov in prispevkov. Če so te osebe zaposlene pri delodajalcu, prav tako pripomorejo k uspešnosti delodajalca in so zato upravičeni do plačila pod enakimi pogoji. Kaznovanje družinskih, lastniških in poslovodnih povezav v tem smislu je po našem mnenju protiustavno.

    4. člen

    Predlagamo črtanje druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

    S predlaganimi pogoji iz druge in tretje alineje tega člena bi se grobo posegalo v že obstoječe sheme in pravila nagrajevanja zaposlenih, ki je pri delodajalcih že vzpostavljeno.

    Predlagamo tudi natančnejšo opredelitev te določbe – kot je zapisana, ni jasna in lahko vodi v različne interpretacije.

    6. člen

    Predlagamo črtanje prvih treh alinej prvega odstavka tega člena.

    Navedeni pogoji posegajo v že obstoječe poslovne odločitve delodajalcev, po drugi strani pa neutemeljeno administrativno obremenjujejo delodajalce.

    7. - 12. člen

    Urediti glede na predhodne pripombe.

    Fotogalerija





     

    Arhivi