Raziskava "Računovodje pod pritiskom" je pokazala, da je bilo kar 57 % slovenskih anketirancev izpostavljenih pritisku, da bi delovali v nasprotju s poklicno etiko ali davčno oziroma računovodsko zakonodajo, 75 % od teh pa jih pritisku ni podleglo. Na evropski ravni je pritisk občutilo 64 % anketirancev, od tega se mu ni uklonilo 68 %.
V letu 2017 smo izvedli anketo "Računovodje pod pritiskom", ki jo je pripravila Evropska zveza računovodij in revizorjev za mala in srednje velika podjetja (EFAA), katere polnopravna članica je tudi Zbornica računovodskih servisov (ZRS).
Na anketna vprašanja, v katerih smo obravnavali izpostavljenost nagovarjanju h kršenju profesionalne etike ali davčne oziroma računovodske zakonodaje, je v Sloveniji odgovorilo 191 anketirancev, na evropski ravni pa 855. Sodelovalo je 23 držav, med katerimi so Španija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Nizozemska, Madžarska in Združeno kraljestvo.
Slovenski anketiranci so bili v času izpolnjevanja ankete večinoma zaposleni kot računovodje v računovodskem servisu (72 %), 7 % je bilo zunanjih davčnih svetovalcev, 6 % knjigovodij v računovodskem servisu, 3 % zunanjih svetovalcev in 2 % notranjih davčnih svetovalcev oziroma računovodij.
Kar 57 % slovenskih anketirancev je potrdilo, da so bili v svoji profesionalni karieri podvrženi pritisku, da bi delovali v nasprotju s poklicno etiko ali davčno oziroma računovodsko zakonodajo. Od teh jih je bilo 63 % pritisku izpostavljenih vsaj petkrat, 14 % pa vsaj trikrat. Med anketiranci iz preostale Evrope jih je pritisk občutilo 64 %.
Največ pritiska se je v Sloveniji izvajalo na računovodje v računovodskih servisih (81 %), h kršenju zakonodaje pa so jih v največji meri nagovarjale stranke. V 8 % jih je k temu nagovarjal neposredno nadrejeni, v 5 % član upravnega ali nadzornega sveta, v 5 % lastnik podjetja, kjer je anketiranec zaposlen, v 2 % pa sodelavci oziroma kolegi.
Nezakonita dejanja, h katerim so jih nagovarjali vključujejo:
90 % slovenskim anketirancem, ki so občutili pritisk, ni bila obljubljena ali dana nagrada za neetično oziroma nezakonito ravnanje, so jim pa osebe, ki so izvajale pritisk, kar v 43 % primerov grozile s prenehanjem poslovnega sodelovanja. Na evropski ravni, kjer je bilo tovrstnih groženj 32 %, je bila poleg te najpogostejša tudi grožnja z odpovedjo delovnega razmerja.
75 % anketirancev v Sloveniji pritisku ni podleglo, kar je 7 odstotnih točk več kot na evropski ravni, kjer se jih ni uklonilo 68 %. Vršilcem pritiska so za to navedli trdne argumente ali pa so se tako odločili iz etičnih razlogov. Eden od anketirancev je o tem dejal: "Odločil sem se, da tovrstnih naročnikov ne bomo sprejemali, če želimo kot stroka napredovati."
Posledice zavrnitve tovrstnih pritiskov so bile prenehanja poslovnih sodelovanj, izpad prihodkov zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ali neplačila strank za opravljene storitve. Na evropski ravni so bile posledice slabše možnosti za napredovanja, bolezni, stres ali celo izgube zaposlitve.
Anketiranci, ki so pritiskom podlegli, so bili zaradi tega v velikih skrbeh. Nestrokovna in nezakonita dejanja so v večini primerov izvedli zaradi občutka, da je ogroženo njihovo preživetje oziroma zaposlitev. V takšnih okoliščinah so se počutili sami in brez podpore, kar je gotovo tema za strokovna združenja in organizacije, ki se ukvarjajo z neželeno uporabo zakonodaje.
Na ZRS se z različnimi ukrepi in pobudami zavzemamo za etično ravnanje naših članov in ohranjanje ugleda stroke: