Zbornica računovodskih servisov

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: Stališče bančnega sektorja do Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

    Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, pozdravljajo napore Ministrstva za finance in Vlade Republike Slovenije, da z ukrepi pomagata pri sanaciji nepričakovano zaostrenih pogojev gospodarjenja.

    Banke in hranilnice so se v zadnjih tednih proaktivno odzvale na izredne razmere, ki zahtevajo razbremenitve obveznosti obstoječih posojilnih pogodb gospodarstva in prebivalstva. Še pred sprejemom zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev so banke in hranilnice pričele z prilagoditvami posojilnih obveznosti plačilni sposobnosti svojih strank oz. komitentov, ki so v teh izrednih razmerah likvidnostno prizadeti.

    Hkrati zaradi varnostnih in preventivnih ukrepov v razmerah epidemije koronavirusa delujejo s skrajšanim delovnim časom in z znižanim številom zaposlenih, zaradi česar je poslovanje strank smiselno usmerjeno na uporabo elektronskih in digitalnih kanalov.

    Zagotovo je v teh okoliščinah pozdraviti pripravljenost Vlade in Državnega zbora, ki si prizadevata za sistemsko ureditev razbremenjevanja obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih posojilnih pogodb gospodarstva in prebivalstva, še posebej, če je ureditev varnostno in ekonomsko vzdržna.

    Vsled istih prizadevanj so banke in hranilnice v izjemno kratkem razpoložljivem času predlagale nujno potrebne dopolnitve Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Komentar je povzet v nadaljevanju.

    1. Ker je zaradi razmer epidemije koronavirusa poslovanje v čim večji meri preusmerjeno na spletno ali mobilno poslovanje, bi se z zakonom moralo omogočiti izvajanje postopkov v bankah na način, ki bi omogočil popolno elektronsko poslovanje in brez fizičnega obiska stranke v poslovalnici, predvsem to velja za postopke izvajanja oddaljene identifikacije in preverjanja strank, preverjanja zadolženosti stranke, sklepanja aneksov in samodejnega podaljševanja zavarovanj kreditnih poslov.
       
    2. Zakon ne opredeljuje izvzetja odloženih posojil iz sedanje striktne obravnave z vidika kapitalskih zahtev, ki so v primerih odlogov plačil zaradi likvidnostnega primeža še posebej zaostrene. Sposobnost bank in hranilnic za izvajanje svoje osnovne naloge t. j. zagotavljanje svežega financiranja se lahko tako zniža, saj bodo banke morale oblikovati tudi dodatne slabitve za odložena posojila, zaradi česar se lahko poslabša tudi boniteta strank, ker so postali neplačniki. S tem se lahko okrepi tveganje kapitalske neustreznosti ter nastanejo izgube pri poslovanju bank. Navedeno je z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti in stabilnost bančnega sistema še toliko bolj pomembno. Zato so banke in hranilnice predlagale, da bi bila odložena posojila izvzeta iz standardnega načina obravnave. Navedeni predlogi dopolnitev niso bili sprejeti.
       
    3. Banke in hranilnice zato potrebujejo jasen in natančno definiran režim obravnave z interventnim zakonom odloženih in novih posojilih, ki bodo sklenjena v času izrednih razmer.
       
    4. Vsled dejstva, da je način izvajanja zakona nejasen, bi bilo treba pred uveljavitvijo zakona zagotoviti sistemska pojasnila bodisi z dopolnitvijo zakona, s podzakonskimi akti ali drugimi ustreznimi instrumenti.  

    Spričo povzetega in s ciljem zagotovitve finančne stabilnosti smo ključne deležnike danes znova pozvali k dialogu in dopolnitvi sistemske ureditve na način, da bo dosegel želene učinke in bo izvedljiv v razumnem času. V mislih je treba imeti tudi nadaljnje potrebe po novi likvidnosti, ki jih bodo potrebovala podjetja in prebivalstvo, zato bi bila vzpostavitev sistemskih ukrepov oz. jamstvene sheme in jasno regulirane obravnave svežega denarja, ki bi moral imeti prednostno pravico pri poplačilu pred ostalimi terjatvami, nujna.

    Banke in hranilnice so ob dobri likvidnosti in zadostni kapitaliziranosti pripravljene z novimi financiranji sprejemati določena kreditna tveganja in slovenskemu gospodarstvu ter prebivalstvu še naprej nuditi potrebno podporo tistemu delu gospodarstva in prebivalcem,  ki jo potrebujejo.

    Zato pozivamo pristojne institucije k nujnemu sistemskemu dialogu, da bomo skupaj našli potrebne rešitve za odprta vprašanja.

    Združenje bank Slovenije
    Ljubljana, 20. marec 2020

    Fotogalerija





     

    Arhivi