V poplavi informacij se je težko znajti.  Zato smo za vas pripravili hiter pregled dosedanjih ukrepov Evropske komisije – večino sta že podprla Svet EU (države članice) in Evropski parlament.

Evropska komisija državam nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Obenem angažiramo vse, kar imamo na voljo, da bomo ta virus lahko premagali skupaj.

Glavnina pristojnosti za spopadanje s koronavirusom (javno zdravje, meje, fiskalna politika) je v pristojnosti držav. Evropska komisija nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Hkrati pa angažiramo vse instrumente, ki jih imamo skladno s pogodbami in pristojnostmi na voljo, da državam članicam pomagamo zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. V ta namen je bilo na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov.

Krovni dokument z usmeritvami je Evropska komisija predstavila 13. marca 2020, nato pa smo ga dopolnjevali z dodatnimi odločitvami in konkretnimi predlogi – tudi v dialogu z državami članicami.

Dosedanji ukrepi Evropske komisije

Namen teh ukrepov je

• zdravstvenim sistemom zagotoviti potrebne zaloge z ohranjanjem celovitosti EU notranjega trga ter proizvodnih in distribucijskih vrednostnih verig,
• podpreti trg dela, tako da kriza ne bo nesorazmerno prizadela prihodkov ljudi in delovnih mest ter da se preprečijo njeni trajni učinki,
• podpreti podjetja ter zagotoviti likvidnost finančnega sektorja, da bo lahko ta še naprej financiral gospodarstvo· in državam članicam omogočiti odločno in usklajeno ukrepanje z izkoriščanjem popolne prožnosti okvirov za državne pomoči in fiskalnega okvira (Pakta za stabilnost in rast).

Nekaj teh ukrepov je že podprl Svet EU (države članice) ali pa bodo države o njem razpravljale že v tem in prihodnjih tednih. Evropski parlament pa bo o prvih predlogih razpravljal na izrednem plenarnem zasedanju ta teden, v četrtek, 26. marca.

ZDRAVSTVENO VARSTVO (npr. zaščitna oprema), ZAGOTAVLJANJE SOLIDARNOSTI, SKUPNO JAVNO NAROČANJE, RAZISKAVE

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - javno zdravje; krizno upravljanje in solidarnost; raziskave in inovacije

• Evropska komisija predlaga, da se 3 milijarde evrov preostalih sredstva iz letošnjega proračuna EU prerazporedi za kritje potreb zdravstvenih sistemov držav članic (za ključno medicinsko opremo in zaloge, testiranje, skupna naročila oziroma glede na potrebe držav (več)
• Prepoved enostranskega izvoza zaščitne opreme izven EU in konec izvoznih prepovedi znotraj EU, ki so jo uvedle nekatere članice ( ukrep ).
• Smernice za nadzor na mejah, še posebej zaščita ljudi in zagotavljaje dostopa do zdravstvena sistema (več).
• Nasveti za izvajanje smernic glede upravljanja meja, s katerimi želi zagotoviti pretok tovora po EU in nadaljnje delovanje dobavnih verig na ravni EU; mednarodne mejne prehode znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) morajo države organizirati kot mejne prehode z „zelenimi voznimi pasovi“. Ti bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na to, kakšno blago prevažajo. Prehod meje, vključno s preverjanji in zdravstvenimi pregledi, ne bi smel trajati več kot 15 minut ( več ).
• Smernice za operativne in organizacijske ukrepe za ohranitev bistvenih prometnih tokov, med drugim sanitetnega materiala in zdravstvenega osebja (več).
• Delo z industrijo za povečano proizvodnjo zaščitne opreme; da bi pospešili proizvodnjo zaščitne opreme in osebno varovalno opremo, so evropski standardi za medicinsko opremo zdaj prosto dostopni (sicer jih je potrebo kupiti, saj oso zaščito intelektualne lastnine). Ta ukrep bo podjetjem iz EU in tretjih držav, ki so pripravljeni proizvajati te izdelke, pomagal hitreje zagnati proizvodnjo izdelkov in pošiljati izdelke na notranji trg, obenem pa bo zagotovil visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti (več)
• Smernice za proizvodnjo osebne zaščitne opreme, proizvodnjo mil in razkužil za roke ter 3D-tiskanje opreme, potrebne za zajezitev izbruha koronavirusa (več).
• Skupno javno naročilo in nabava medicinske zaščitne opreme v imenu 25 držav (več).  Slovenija bo lahko pogodbo podpisala v začetku aprila, dobava sledi takoj, ko bo možno.
• Smernice za uporabo evropskega okvira za javno naročanje, ki predstavljajo vrsto prožnosti, od znatnega skrajšanja rokov do oddaje ponudb brez predhodne objave. Pojasnjujejo tudi, kako bi lahko ob pomanjkanja ključnih dobav javni kupci našli alternativne rešitve in sodelovali s trgom.
• Harmonizacija standardov za opremo in naprave, namenjene zaščiti pacientov, delavcev v zdravstvenemu varstvu in državljanov na splošno (več).
• Začasna opustitev carine in DDV na uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav (več).
• Prva strateška zaloga EU (rescEU) za zaščitno opremo v vrednosti 50 milijonov evrov ( več ).
• Krepitev financiranja raziskav, cepiva, zdravljenja in diagnostike za koronavirus ( več ); Evropska komisija je izbrala 18 projektov, ki na bi raziskali sam virus COVID-19 in možno zdravljenje, ki jih bo podprla s 48,5 milijoni evrov. Poleg tega je v tesnem sodelovanju z industrijo Komisija že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav ( več ). Nemškemu podjetju CureVac je ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za pomoč pri razvoju in proizvodnji cepiva proti koronavirusu v Evropi ( več ).
• Znanstveniki Evropske komisije so zasnovali nov kontrolni material , ki ga bodo laboratoriji po vsej EU lahko uporabljali za preverjanje pravilnega delovanja koronavirusnih testov. Na voljo je že 3000 vzorcev, kar omogoča, da se preveri do 60 milijonov laboratorijskih testov, zlasti z namenom preprečevanja negativnih rezultatov pri okuženih osebah. Vzorce je mogoče naročiti tukaj.
• Mednarodno sodelovanje:  Na podlagi dogovora med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom vlade Lijem Keqiangom je 6.4. v EU, natančneje v Rim, v Italiji prispela donacija zaščitne opreme s Kitajske. Letalo s Kitajske je v Italijo pripeljalo 2 milijona kirurških mask, 200 000 mask N95 in 50 000 kompletov za testiranje. Ko je bila neposredna donacija Kitajske dostavljena EU, je Evropski center za usklajevanje nujnega odziva koordiniral distribucijo Italiji. (več)
• Mobilne aplikacije in podatki iz mobilnih naprav lahko odigrajo pomembno vlogo pri postopni odpravi omejitev javnega življenja, ki so jih v odzivu na izbruh koronavirusa sprejele države EU. Evropska komisija je zato objavila priporočilo za države članice, v katerem poudarja potrebo po usklajenem pristopu. (več)
• Zaradi izbruha novega koronavirusa je v EU ponekod prišlo do pomanjkanja bistvenih medicinskih pripomočkov. Evropska komisija je zato pripravila protimonopolne smernice in izdala pismo o skladnosti s konkurenčno zakonodajo za tiste projekte sodelovanja med podjetji, katerih namen je preprečiti pomanjkanje bistvenih bolnišničnih zdravil (več).

MOBILNOST IN ZAŠČITA POTNIKOV

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - potovanje in prevoz

• Za 30 dni se omejijo nenujna potovanja v EU , z dovoljenimi izjemami ( več ),
• Pomoč ljudem, da se vrnejo domov – z državami preko mehanizma EU na področju civilne zaščite sodelujemo z organiziranjem in sofinanciranjem skupnih letov ( več ),
• Navodila za varovanje pravic potnikov v EU v razmerah različnih mejnih režimov in ukrepov ( več )
• Praktične smernice za zagotovitev prostega gibanja čezmejnih kritičnih delavcev (več)
• Smernice za spodbujanje in lažje čezmejno zdravljenje pacientov ter napotitev zdravstvenega osebja (več)

BLAŽENJE SOCIALNO - EKONOMSKIH POSLEDIC PANDEMIJE

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - gospodarstvo 

1. Državne pomoči: ključen bo fiskalni odziv iz nacionalnih proračunov držav članic

Bolj fleksibilna EU pravila za državne pomoči: Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, kot denimo:   subvencije plač,  začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov;  neposredna finančna podpora potrošnikom (npr. za preklicane storitve ali kart)e; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti;  povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr.  v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca 2020 sprejela še začasni okvir, da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči:

• neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje;
• državna jamstva za bančna posojila podjetij;
• subvencionirana javna posojila podjetjem;
• zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo;
• kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.

Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči v okviru teh začasnih in bolj prožnih pravil ter druge informacije so objavljene tu.

***

Evropska komisija je 6.4. sprejela spremembo o razširitvi začasnega okvira državnih pomoči, sprejetega 19. marca 2020 , da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu v okviru izbruha koronavirusa. ( več )

Z to spremembo se začasni okvir razširja z dodatnimi petimi vrstami ukrepov pomoči:

• Podpora raziskavam in razvoju v zvezi s koronavirusom
• Podpora za gradnjo in nadgradnjo zmogljivosti za testiranje
• Podpora za proizvodnjo izdelkov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa
• Ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost
• Ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene

   

  ---

  2. Aktivacija splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, da bo tudi evropski fiskalni okvir prožen

  Evropska komisija je 20. marca 2020 Svetu EU prvič predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule fiskalnega okvira, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za obvladovanje krize, pri čemer lahko odstopajo od proračunskih zahtev v okviru evropskega fiskalnega okvira.

  Komisija in Svet sta že pojasnila, da pandemija koronavirusa izpolnjuje pogoje za „izreden dogodek, na katerega država ne more vplivati“. Države članice so že sprejele ali pa sprejemajo proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov in zagotavljanje pomoči tistim državljanom in sektorjem, ki jih je kriza še zlasti prizadela. Vsi ti ukrepi bodo skupaj z upadom gospodarske aktivnosti prispevali k bistveno večjim proračunskim primanjkljajem. Hkrati želimo s tem podpreti evropsko gospodarstvo tudi po pandemiji.

  ---

  3. Mobilizacija proračuna EU za pomoč malim in srednjim podjetjem

  Kot dopolnitev nacionalnih ukrepov za zagotovitev likvidnosti podjetjem, se bo likvidnost poskušalo povečati tudi preko proračuna EU. Iz proračuna EU (iz obstoječih programov kot sta COSME, InnovFin ter EFSI jamstvo, ..) bo v Evropski investicijski sklad (EIF) prerazporejeno dodatno jamstvo za milijardo evrov garancij kot spodbudo bankam, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo likvidnost. Tako naj bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini 8 milijard evrov in pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem. Komisija sodeluje s skupino Evropske investicijske banke (EIB) pri pripravi teh ukrepov ( podrobneje ).

  ---

  4. Ublažitev vpliva krize na trg dela

  Komisija je 2.aprila 2020 predlagala tudi nov in začasni instrument brez t.i. nacionalnih ovojnic - pobudo SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog Komisije je, da gre pri pobudi SURE za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme.

  ---

  5. Naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII)

  Komisija v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti novemu koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja v višini 29 milijard evrov po vsej EU. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 29 milijard evrov kohezijskih sredstev iz programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro in prožno ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je v sklopu te nove naložbene pobude predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020).

  Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.

  Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči  prenos sredstev med skladi ter med kategorijami regij in cilji politik, odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in poenostavi upravljanje.

  ---

  6. Nadzor nad prevzemi pomembnih podjetij v EU

  Izredne razmere, povezane z izbruhom COVID-19, korenito vplivajo na gospodarstvo Evropske unije. Da se v teh razmerah odvrne nevarnost odprodaje strateških sredstev EU, je Evropska komisija izdala smernice, ki bodo zagotovile odločen pristop na ravni EU k pregledu tujih naložb v času zdravstvene krize.

  Cilj pristopa je ohraniti podjetja ter kritična sredstva in tehnologije EU, zlasti na področjih, kot so zdravstvo, medicinske raziskave, biotehnologija in infrastrukture, ki so bistvenega pomena za varnost in javni red, ne da bi s tem ogrozili splošno odprtost EU za tuje naložbe.

  Države članice so v skladu z že obstoječimi pravili EU pooblaščene, da pregledajo neposredne tuje naložbe iz tretjih držav zaradi varnosti ali javnega reda. Komisija z izdajo smernic države članice, ki že imajo vzpostavljen mehanizem pregleda, teh je trenutno 14, poziva, naj v celoti izkoristijo razpoložljiva pravna orodja za preprečitev ogrožujočih kapitalskih tokov iz tretjih držav. Ostale države članice pa poziva, naj vzpostavijo tak celovit mehanizem pregleda, v vmesnem času pa zagotovijo ustrezno obravnavanje morebitnih spornih primerov.

  ---

  7. Evropska unija bo za pomoč pri soočanju s posledicami izbruha koronavirusa partnerskim državam namenila 15,6 milijarde evrov; od teh bo 3,25 milijarde evrov šlo za Afriko, 2,1 milijarde evrov za države južnega partnerstva, 962 milijonov evrov za države vzhodnega partnerstva ter 800 milijonov evrov za Zahodni Balkan in Turčijo. Ukrepi EU bodo osredotočeni na reševanje neposredne zdravstvene krize in posledičnih humanitarnih potreb, krepitev zdravstvenih sistemov, sistemov oskrbe z vodo in sanitarnih sistemov partnerskih držav ter vzpostavljanje zmogljivosti za obvladovanje pandemije in ublažitev socialno-ekonomskih posledic (več).

  ---

  Več informacij o socialno-ekonomskih ukrepih Evropske komisije:

  • Evropski usklajeni odziv na koronavirus – vprašanja in odgovori
  • Informativni pregled: Odziv EU na izbruh koronavirusa
  • Sporočilo o gospodarskih vidikih krize v zvezi s COVID-19
  • Priloga k sporočilu o gospodarskih vidikih krize v zvezi s COVID-19
  • Predlog uredbe o naložbeni pobudi v odziv na COVID-19
  • Predlog uredbe o letaliških slotih
  • Predlog uredbe za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere na področju javnega zdravja

  ---

  Več informacij o odzivu EU na spletišču Evropske komisije:

  • Osrednje spletno mesto Evropske komisije: Odziv EU na koronavirus
  • Evropski usklajeni odziv na koronavirus – vprašanja in odgovori
  • Informativni pregled: Odziv EU na izbruh koronavirusa

   

Vir >>