Glede obdavčitve z DDV storitev osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci – ZAO je bilo do sedaj stališče, da so te storitve predmet DDV, od katerih se DDV obračuna po splošni stopnji. Na podlagi dodatnih informacij Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) glede uvrstitve storitev osebne asistence v SKD se navedeno stališče spreminja in velja naslednje:

Storitve bolj zahtevne pomoči uporabnikom pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo po ZAO, za katere je ustrezna razvrstitev v dejavnosti 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe in 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve, so oproščene plačila DDV po 6. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (oziroma 43. člena, v povezavi s 6. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1).

Ostale storitve osebne asistence po ZAO, ki se ne uvrščajo v šifro SKD Q/88, so obdavčene z nižjo, 9,5 % stopnjo DDV.

Pojasnjujemo, da je bilo prvotno stališče sprejeto na podlagi pojasnila SURS, da se storitve osebne asistence po SKD uvrščajo v dejavnost 96.090 – Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene, kar pomeni, da za njih po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 in Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik ni predvidena oprostitev plačila DDV.

Ker je definicija osebne asistence iz ZAO v svojem bistvu zelo podobna dejavnosti, kot je opredeljena v šifri 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe, je bil SURS zaprošen za ponovno uvrstitev teh storitev po ZAO v ustrezno šifro SKD.

Iz pojasnila SURS izhaja, da storitve osebne asistence kot npr. enostavna pomoč starejšim na domu (CPA 96.09.19 - izvajanje preprostih fizičnih del, pomoč v gospodinjstvu) in spremstvo starejšim sodijo v dejavnost 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene. Za storitve bolj zahtevne pomoči uporabnikom pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo, je ustrezna razvrstitev v dejavnosti 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe in 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve.

Navedeno pomeni, da je treba opravljanje storitev osebne asistence, ki se izvajajo po ZAO, presojati po vsebini, kar od davčnega organa in davčnih zavezancev zahteva, da morajo za vsak primer posebej ugotoviti, ali gre pri opravljanju te storitve za enostavno pomoč ali za opravljanje zahtevnejše pomoči. Od te ugotovitve je odvisna uvrstitev v SKD in posledično, ali je storitev osebne asistence oproščena ali obdavčena z DDV.

Storitve osebne asistence po ZOA, ki se ne uvrstijo (v eno izmed dejavnosti) pod šifro SKD: Q/88 in posledično niso upravičene do oprostitve plačila DDV na podlagi 6. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (oziroma 43. člena ZDDV-1 v povezavi s 6. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1), se obdavčijo z nižjo, 9,5 % stopnjo DDV, saj gre v vseh teh primerih za storitve pomoči oziroma oskrbe ostarelih, obolelih oziroma invalidnih oseb (kar še posebej izhaja iz 2. člena ZOA, ki osebno asistenco definira kot pomoč uporabnikom pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma), v zvezi s katerimi se nižja stopnja DDV uporablja na podlagi 18. točke Priloge I k ZDDV-1.

Vir >>