Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo velja od 11. aprila, danes pa je vlada v potrditev v DZ poslala njegove popravke. Pri tem je upoštevala večino predlogov iz gospodarstva in zainteresirane javnosti, je na novinarski konferenci dejal član svetovalne skupine Ivan Simič.

Zakon določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.

Pogoji za koriščenje tega ukrepa bodo po novem manj strogi. Do pomoči bodo namreč upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo letos za več kot 10 odstotkov nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019.

Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.

Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v veljavnem zakonu.

Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitvi plačila socialnih prispevkov v času epidemije. Vlada tudi tu predlaga spremembe pogojev, in sicer bodo do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oz. 2020, se bodo upoštevali povprečni mesečni prihodki.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po predlogu prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Vlada je pomislila tudi na tiste, ki so izgubili delo iz poslovnega razloga. S tem namenom je uveden nov institut nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513,64 evra bruto mesečno, do katerega bodo upravičeni brezposelni, ki so delo izgubili v času po razglasitvi epidemije.

Enkratna solidarnostna pomoč v višini 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne.

Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči vlada poleg tega dodaja še prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu. Slednji znaša 30 evrov za vsakega otroka.

Z namenom pomagati turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Predlog novele zakona sega tudi na davčno področje, in sicer od dobave zaščitne in medicinske opreme začasno ne bo treba plačevati davka na dodano vrednost.

Ker je vlada prepričana, da bo negativne učinke epidemije na slovensko gospodarstvo mogoče v veliki meri blažiti s pospešitvijo investicij, tako s strani države in občin kot zasebnih podjetij, predlog novele zakona predvideva tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

Vir >>

Fotogalerija