Ljubljana, 24. novembra (STA) - Država bo z delnim kritjem fiksnih stroškov priskočila na pomoč podjetjem že v primeru upada prihodkov za 30 odstotkov. Tako je odločil odbor DZ za finance, ki je danes dokončal glasovanje o velikem številu vloženih dopolnil k predlogu šestega protikoronskega zakona. DZ ga bo potrjeval v sredo.

Delno kritje fiksnih stroškov je eden od nosilnih ukrepov tokratnega protikoronskega zakona. Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Vlada je predvidela, da bo pomoč v mesecih oktober, november in december namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. A danes je odbor na predlog poslancev koalicije prag za upravičenost do pomoči znižal na 30-odstotni padec prihodkov. Prejeti znesek se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Glede subvencioniranja čakanja na delo je odbor bolj natančno zapisal, da bo višina nadomestila plače po novem omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska.

Koalicija je nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, vendar je na seji prišlo do zapleta in so glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo poskušali to vsebino vključiti v zakon na plenarni seji v sredo.

Ob tem odbor ni podprl predloga opozicije, da delodajalci še tri mesece po izteku prejemanja te pomoči ne smejo odpuščati. Zdaj velja, da ne smejo odpuščati, dokler prejemajo subvencijo za začasno čakanje na delo.

V predlogu zakona za zdaj tudi ni vpisano podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021, kot predlaga vlada. V ponedeljek je odbor to določbo iz zakonskega besedila črtal, ker naj bi jo na predlog pravnikov DZ uredil v drugem zakonu, danes pa je o njej "pozabil" glasovati. Zdaj naj bi ukrep s sklepom podaljšala vlada, je povedala Sluga.

Kljub nasprotovanju opozicije ostaja v besedilu zakona zapisano občutno zvišanje kazni za tiste, ki v času epidemije ne bi spoštovali omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih. Zdaj lahko kršitelje doleti globa v višini od 400 do 4000 evrov, po novem bo za pozivanje k takšnim kršitvam ali njihovo organiziranje lahko segla do 10.000 evrov.

"Želi se sankcionirati nekoga, ki bo javno izražal svoje mnenje," je opozorila Tina Heferle (LMŠ). Marko Bandelli (SAB) pa je dodal, da je ta člen nečloveški, škodljiv in proti vsaki zdravi pameti.

V smiselnost zvišanja kazni je podvomila tudi Sluga, ki je povedala, da bodo do obravnave na plenarni seji pripravili dopolnilo, s katerim bi višino kazni omejili na največ 5000 evrov, izreči pa bi jo bilo mogoče le za organiziranje in ne že za nagovarjanje h kršitvam.

Opozicija je nasprotovala tudi predlogu, da bi v času epidemije izenačili pogoje za vpis na fakultete dijakom s poklicno in splošno maturo. Črtanje tega člena so nato predlagali tudi v koaliciji in odbor je predlogu sledil.

Je pa pustil v predlogu zakona zapisano podaljšanje izpolnjevanja akreditacijskih pogojev za visokošolske zavode, čeprav so v opoziciji opozarjali, da je ta člen pisan na kožo zgolj ene univerze. Nataša Sukič (Levica), ki se ji zdi to korupcija, je menila: "S takimi nesrečnimi vrinki se ruši dober vtis zakona."

Najemniki poslovnih prostorov v lasti države in občin, ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti, bodo od 19. oktobra oproščeni plačila najemnin. Dodatno je odbor to ugodnost ponudil uporabnikom športnih objektov in površin v lasti države in občin.

Športnikom, ki tekmujejo v najvišjem kakovostnem razredu in lahko tudi v času vladnih ukrepov izvajajo športno dejavnost, bo država sofinancirala nakup zaščitnih sredstev, se je strinjal odbor. Izvajalcem javnega potniškega prometa pa bo država krila stroške zaščitne opreme še vse do 30. junija 2021.

Odbor je iz zakona črtal določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem, do katerega so trenutno upravičeni samozaposleni, kmetje in družbeniki. Finančni minister Andrej Šircelj je v ponedeljek povedal, da bodo to rešitev predvideli v sedmem protikoronskem zakonu za širši krog upravičencev.

 Vir: Tax-Fin-Lex >>