ZZZS obvešča o dveh posebnostih pri obračunu nadomestil plač.

1. NOVELA ZZVZZ-S

V doslej veljavnem 7. odstavku 31. člena ZZVZZ je bilo določeno, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače, torej je trenutno pri obračunih nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja t.i. spodnji limit v primeru polne mesečne obveznosti, zajamčena plača.

Dne 25. 3. 2022 je bil v Uradnem listu RS št. 43/22 objavljen Zakon o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-S):
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0836/zakon-o-spremembi-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-zavarovanju-zzvzz-s

ZZVZZ-S spreminja 7. odstavek 31. člena ZZVZZ v delu glede spodnjega limita. Novela se začne uporabljati pri obračunu nadomestil od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se uveljavi ta zakon. Ker začne ta zakon veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, to je 9. aprila 2022, se uporablja pri obračunu za zadržanosti od dela v breme ZZZS od vključno 1. 5. 2022 dalje (izplačila v juniju 2022).

Novela določa, da:

• nadomestilo ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo (kar velja za vse delavce, za katere delodajalci posredujejo refundacijske zahtevke in za večino samostojnih zavezancev, ki jim ZZZS direktno izplačuje nadomestila plač);
• je za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je le-ta zavarovan (ta del določbe velja za kmete, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje do 31.12.2012 in so hkrati tudi obvezno zdravstveno zavarovani za poln obseg pravic).

Na podlagi te in drugih sprememb na področju obračuna nadomestil plač bo spremenjen tudi Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil.

Na podlagi novele ZZVZZ-S bodo spremenjene definicije in formule iz  3. točke 15. člena Pravilnika:

a) V primeru, ko se obračuna nadomestilo plače v breme ZZZS za celomesečno delovno obveznost in je I. bruto, izračunan iz urne osnove za nadomestilo, nižji od 60% minimalne plače, znaša nadomestilo  60% minimalne plače.

b) Ko nadomestilo v breme ZZZS ni obračunano za cel mesec, ampak le za del meseca, je  I. bruto enak preračunanemu znesku 60% minimalne plače. Formula za izračun tega preračunanega zneska je odvisna od tega, ali gre za dejanski ali fiksni obračun nadomestila:

dejanski obračun:

 

fiksni obračun:

Če povzamemo - spodnji limit za obračun nadomestila plače v breme ZZZS je:

• za obdobja zadržanosti do vključno 30.04.2022: ZAJAMČENA PLAČA (237,73 EUR).
• za obdobja zadržanosti od vključno 01.05.2022:  60% MINIMALNE PLAČE (644,66 EUR).
• v primeru, ko ne gre za obračun nadomestila v breme ZZZS za cel mesec, se spodnji limit ustrezno preračuna.

Zgornji limit

 pri obračunu nadomestil v breme ZZZS pa ostaja tudi po noveli ZZVZZ-S enak. Torej nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. Delodajalce prosimo, da pri vpisu podatka o zgornjem limitu (urni osnovi za delo), upoštevajo, da glede na določbe ZDR ''plača, ki bi jo delavec dobil, če bi delal'', ne more biti nižja od vsakokrat veljavne minimalne plače.

2. ODMOR ZA DOJENJE

Mama, zaposlena s polnim delovnim časom, ki doji otroka do 18. meseca starosti, ima na podlagi potrdila specialista pediatra v skladu z določbami 188. člena Zakona o delovnih razmerjih pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Če je mama v času, ko koristi pravico do odmora za dojenje, začasno zadržana od dela iz razlogov, pri katerih se nadomestilo plače izplačuje v breme OZZ (npr. zaradi bolezni, poškodbe, nege…), ima pravico do tega nadomestila v okviru svoje (preostale) delovne obveznosti. Slednje izhaja iz devetega odstavka 137. člena ZDR, ki določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Mama bi torej delala eno ur manj, kot znaša njen polni delovni čas.

Tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 41. členu določa, da pravica do nadomestila za istega otroka izključuje prejemanje drugih nadomestil med drugim tudi po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

Delodajalec zato lahko v primeru koriščenja odmora za dojenje vloži refundacijski zahtevek le za ure, kolikor znaša delovna obveznost zavarovanke, brez vštevanja ure, za katero ima le-ta pravico do odmora za dojenje. V primeru 8-urnega delovnika bo delodajalec upravičen do refundacije nadomestila v breme OZZ le za 7 ur, za preostalo eno uro pa bo delavki izplačano nadomestilo iz naslova odmora za dojenje (ki ne bremeni sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja). 

 

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije