Zbornica računovodskih servisov

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: UMAR: Poslabšani gospodarski obeti in izrazita negotovost v mednarodnem okolju

    Ekonomsko ogledalo 7/2022: poslabšani gospodarski obeti in izrazita negotovost v mednarodnem okolju; potrošnja gospodinjstev pod naraščajočim vplivom cenovnih pritiskov

    Obeti gospodarske rasti v evrskem območju se ob močnih inflacijskih pritiskih in energetski krizi ter zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Septembrski kazalniki zaupanja nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni. Tudi v Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem. Potrošnja gospodinjstev je bila v poletnih mesecih podobna kot v drugem četrtletju, ko je že nekoliko upadla, vedno bolj pa jo zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov. Inflacija je bila septembra 10-odstotna, k upočasnitvi glede na avgust (11 %) so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje, ki so inflacijo na letni ravni po naši oceni ublažili za 2,3 odstotne točke. V gradbeništvu se je v poletnih mesecih nadaljevala rast aktivnosti, zlasti gradnja stavb, v tržnih storitvah pa se je prihodek zmanjšal. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se povečali, negotovost v mednarodnem okolju (vojna v Ukrajini, inflacijski pritiski, motnje v dobavnih verigah) pa je velika in negativno vpliva na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih. Prav tako se nadaljujejo stroškovni pritiski v gradbeništvu in drugih dejavnostih. Poraba elektrike je bila septembra, podobno kot mesec prej, medletno nižja za 7 %. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujemo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji. V avgustu je bila za 14 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, razlika v septembru je bila manjša, v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke ponovno večja. Zaposlenost ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih še narašča, podjetja pa težave pri iskanju usposobljenih delavcev še naprej rešujejo z zaposlovanjem tujcev. V aktualnem Ekonomskem ogledalu predstavljamo tudi rezultate raziskave Eurobarometer o zadovoljstvu z življenjem, ki je v Sloveniji nad povprečjem EU, poslabšujejo pa se pričakovanja. Med ključnimi problematikami sta izpostavljeni inflacija in težave z dobavo energije, pomemben je ostal tudi problem zdravja in socialne varnosti ter pokojnin.

    Razpoložljivi podatki v evrskem območju za tretje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti. Rast BDP evrskega območja v drugem četrtletju je bila v primerjavi s prvim še razmeroma ugodna, ob večjem povpraševanju po kontaktno intenzivnih storitvah ob sprostitvi epidemičnih omejitev je bila 0,8-odstotna. Razpoložljivi kazalniki zaupanja (PMI, ESI) pa kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. K temu, ob visokih cenah energentov, zmanjšani oskrbi s plinom oz. manjši porabi plina in motnjah v dobavnih verigah, med dejavnostmi še naprej največ prispevajo predelovalne dejavnosti, znižuje se tudi povpraševanje po storitvah, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni. Gospodarske napovedi se ob močnih inflacijskih pritiskih in zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Po septembrski napovedi OECD oz. oktobrski napovedi IMF naj bi se gospodarska rast v evrskem območju upočasnila s 3,1 % letos na 0,3 % (OECD) oz. 0,5 % (IMF) v letu 2023. Ključno kratkoročno tveganje, povezano z napovedmi, je predvsem morebitno pomanjkanje plina v Evropi, kar bi še zvišalo inflacijo in zavrlo rast.

    V poletnih mesecih je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji podobna kot v drugem četrtletju, zavirajo jo cenovni pritiski, večja racionalnost in previdnost potrošnikov. Prihodek tržnih storitev se je zmanjšal, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva in proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa povečali, ob tem pričakovanja spremlja velika negotovost. Julija in avgusta je bilo trošenje gospodinjstev podobno kot v drugem četrtletju. Tudi zaradi visoke osnove je bilo v večini segmentov manjše kot lani poleti. Realni prihodek v tržnih storitvah se je julija, po petmesečni rasti, zmanjšal. V večini trgovskih panog se je stagnacija realnega prihodka iz drugega četrtletja julija nadaljevala, po predhodnih podatkih tudi avgusta. Julija je prišlo do prekinitve večmesečnega naraščanja storitvene menjave. Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija višja kot lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov. Stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih se nadaljujejo ter so velik vir negotovosti glede prihodnjih gibanj. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta še povečala, a so se obeti za konec leta septembra nadalje poslabšali. Nižja kot pred letom ostaja proizvodnja motornih vozil, saj nanjo vplivajo motnje v dobavnih verigah in prestrukturiranje v smeri večje ponudbe okolju prijaznejših vozil, ter proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih in večinoma energetsko bolj intenzivnih panogah. Poraba elektrike je bila avgusta in septembra ponovno nižja kot v enakem obdobju lani, kar povezujemo z njeno višjo ceno in posledičnimi prilagoditvami, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujemo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji. V avgustu je bila za 14 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, razlika v septembru je bila manjša (11 %), v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke ponovno večja. Blagovna menjava z državami EU se je julija in avgusta povečala. Negotovost v mednarodnem okolju (vojna v Ukrajini, inflacijski pritiski, motnje v dobavnih verigah) pa je velika in negativno vpliva na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem. Precej nižje kot pred letom je bilo zaupanje med potrošniki (zmanjševanje kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen), v gradbeništvu (naraščanje cen gradbenega materiala, investicijskih dobrin in dvigovanje obrestnih mer) in v predelovalnih dejavnostih (ozka grla v dobavnih verigah, visoke cene surovin in energentov). 

    Zaposlenost ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih še narašča, a nekoliko počasneje, inflacija vpliva na realni upad plač. Število delovno aktivnih je bilo julija rekordno visoko, vendar se njihova medletna rast od začetka leta postopoma zmanjšuje, z izjemo gradbeništva in v manjši meri gostinstva, ki se tudi soočata z največjim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec septembra 52.043, petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom dni. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi julija medletno realno nižja, upad je bil večji v javnem sektorju, zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19. 

    Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra nekoliko upočasnila (z 11 % avgusta na 10 %), nadaljuje se rast cen nepremičnin. Upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin je v veliki meri posledica vladnih ukrepov za blaženje energetske draginje, ki naj bi po oceni UMAR znižali inflacijo za 2,3 o. t. Cena električne energije se je septembra na mesečni ravni znižala za skoraj četrtino, na medletni ravni pa je bila višja za nekoliko več kot pol odstotka. Še naprej se postopoma krepi rast cen hrane, ki so bile medletno višje za 14,4 %. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta komaj opazno znižala in ostala razmeroma visoka. Cene stanovanjskih nepremičnin, predvsem rabljenih, so se v drugem četrtletju še naprej krepile, število transakcij pa upada. 

    Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih osmih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani in je znašal 383 mio EUR (v enakem lanskem obdobju 1,2 mrd EUR). Rast prihodkov je zaradi boljšega poslovanja podjetij izhajala zlasti iz davka od dohodka pravnih oseb ter ob krepitvi potrošnje gospodinjstev in inflacije iz davka na dodano vrednost. Zaradi znižanih trošarin za energente in električno energijo zaradi blažitve posledic draginje je bila rast teh prihodkov skromna. Močno so se okrepili prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU. Odhodki pa so bili nekoliko nižji kot pred letom, na kar so vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev posledic epidemije. Medletno pa so se med izdatki okrepile investicije, plačila v proračun EU ter izdatki za blago in storitve.

     

    Vir: UMAR >>

    Fotogalerija





     

    Arhivi