Ljubljana, 16. novembra (STA) - Novela zakona o evidencah delovnega časa bo od ponedeljka v uporabi, je napovedal minister za delo Luka Mesec. Kot je pojasnil, pa bodo odprli poseben elektronski naslov, na katerega bodo lahko zaposleni in delodajalci tri mesece pošiljali pripombe. Vlada bo nato zakon, če bo treba, popravila. Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca.

Mesec je s tem na današnji novinarski konferenci po seji vlade zavrnil ugibanja, da bo politika skušala poiskati način za zamrznitev novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, dokler se je ustrezno ne popravi. Za to se je namreč na podlagi pozivov delodajalcev zavzel minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki se strinja, da so spremembe neživljenjske.

Minister za delo je spomnil, da je novela zakona prestala vse faze potrjevanja. Usklajena je bila na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter potrjena na vladi in v parlamentu. Delodajalcem je omogočila tudi pol leta časa za pripravo na novosti.

Zakon je bil do tega tedna po njegovih besedah neproblematičen, ker pa je prišlo do različnih, tudi netočnih poročil, v zvezi z njim vlada veliko nezaupanje.

Kot je navedel Mesec, uporabe novele zakona vlada ne more ustaviti, saj so za to potrebni določeni procesi, bo pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. "Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali," je napovedal Mesec.

V teh treh mesecih bo Inšpektorat RS za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

Minister je ob tem popisal tudi zgodovino nastajanja novele. Kot je dejal, je osnovni zakon v veljavi že od leta 2006, njegove spremembe pa so pripravljale tri vlade. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenja Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal v ESS, kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil sam jeseni 2022.

To je bil po Meščevih besedah čas odmevnih afer Marinblu in AvtoStop, podjetij, ki sta grobo kršili pravila evidenc in posledično delavcem nista plačevali delovnih ur, dogajanje pa je odneslo tudi tedanjega glavnega inšpektorja za delo. V tej luči so k spremembam zakona takrat pozivali tudi socialni partnerji, je dejal. Ko so ga uskladili, je glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček dejal, da gre za velik korak naprej in da je besedilo sprejemljivo za vse tri strani, je spomnil.

Zatrdil je, da je bila novela pripravljena, da zaščiti osnovno pravico delavca do plačila za opravljeno delo, ne pa, "da bi komurkoli omejevala svobodo".

Kot je še izpostavil, je treba evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa da je uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršitelje.

Novela zakona o evidentiranju sicer predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Prinaša tudi spremembo definicije delavca, za katerega mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu - pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da bo treba evidentirati tudi delovne ure zaposlenih po različnih pogodbah, dijakov in študentov, samozaposlenim pa evidenc zase ne bo treba voditi.

Izjema bodo funkcionarji in poslanci, za katere velja ločena zakonodaja, prav tako so v področni zakonodaji evidentiranje drugače uredili visokošolski učitelji. Prav izjeme od novele zakona o evidentiranju delovnega časa so v javnosti sprožile precej kritik.

Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij.

Vir: STA >>