Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po dopisni seji izrazil zadovoljstvo, da vlada le nekaj več kot tri mesece po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države sprejema zakonski predlog, ki vzpostavlja mehanizme za hitrejšo obnovo po ujmi, zaščito pred naravnimi nesrečami v prihodnosti in pospešitev razvoja na prizadetih območjih.

Obsežni zakonski predlog s polnim imenom predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v okoli 150 členih ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev.

Prav predvideni dodatni viri za financiranje obnove so v gospodarstvu povzročili veliko nezadovoljstva. Boštjančič je danes spomnil, da zakonski predlog kot dodatne vire predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).

Petletno obdobje pobiranja obeh dodatnih davčnih virov bo med 2024 in 2028. Pri davku na bilančno vsoto to pomeni enoletni zamik glede na določila iz zakonskega osnutka s konca oktobra, ki je zaokrožil v javnosti.

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.

Boštjančič je znova zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj se ureja proaktivna javna objava podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Do sredine novembra je bilo po ministrovih besedah iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov javnih sredstev, javnost pa lahko informacije o prejemnikih sredstev že zdaj vidi na spletnih straneh ministrstva. Podatki se bodo osveževali enkrat tedensko, seznami bodo v prihodnje še bolj podrobni, izboljšan bo tudi grafični prikaz, je napovedal.

Med ukrepi, ki jih predvideva zakonski predlog, je Boštjančič npr. omenil poroštveno shemo za fizične osebe za obnovo poškodovanih objektov in za financiranje gradnje nadomestitvenih objektov. Shema je osredotočena na obnovo stanovanjskih nepremičnin, v katerih so imeli oškodovanci prijavljeno stalno prebivališče in so v njih pred nesrečo dejansko bivali.

Poroštvo je predvideno v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100.000 evrov. Obrestna mera bo subvencionirana v celoti, posojila pa morajo biti zavarovana s hipoteko ali zavarovalno polico. Za poroštva je predvidena kvota v višini 200 milijonov evrov.

Pri pomoči gospodarstvu je medtem predvidena poroštvena shema za posojila s kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere v višini 30 odstotkov. Boštjančič je prepričan, da gre za finančni produkt, ki bo zanimiv tako za komercialne banke kot za posojilojemalce, ugoden pa je tudi za državo. Za poroštva je predvidena kvota v višini 500 milijonov evrov, s poroštveno shemo naj bi upravljala SID banka.

Zakonski predlog predvideva tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci bodo podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, vlogo pa bo po pravilih zakona o spodbujanju investicij treba oddati najpozneje do konca 2024

Zakon glede na predlog ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje. Predvideni ukrepi so po ministrovih besedah predvsem namenjeni poenostavitvi postopkov umeščanja v prostor. Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji. Če je potrebna le manjša prestavitev, je predviden odstop od zakona o urejanju v prostor.

V primeru obeh gradenj je predvideno, da se komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača, stroški izvedbe priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo pa se bodo financirali iz javnih sredstev.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture so predvidene obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture ter prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu.

Na področju administrativnih postopkov so predvidene razbremenitve in pospešitve priprave investicijske dokumentacije za gradnjo železniške infrastrukture in za posege v varovalnem pasu javne ceste. Določa se tudi krajšanje tožbenih rokov v kompleksnih zadevah, kot so vloge za integralna gradbena dovoljenja.

Predlog zakona določa tudi posamezne oprostitve dajatev in poenostavitve pri javnih naročilih za projekte obnove na prizadetih območjih. Pri javnih naročilih se za izločene sklope javnih naročil gradenj, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, mejna vrednost za uporabo določb zakona o javnem naročanju zvišuje na milijon evrov. Zakonski predlog določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih.

Predlog zakona posega tudi na področje razvoja. Severni del tretje razvojne osi opredeljuje kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt države, predvidena je zagotovitev sredstev za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter gradnje visoko zmogljivih mobilnih omrežij 5G na prizadetih območjih.

Vlada bo zakonski predlog v DZ poslala za obravnavo po nujnem postopku. Sprejet naj bi bil do konca leta, tako da bi lahko začel veljati 1. januarja.