S predsednikom Zbornice računovodskih servisov (ZRS) Aleksandrom Štefancem smo se pogovarjali o delu in dosežkih ZRS v letošnjem letu, največjih izzivih računovodske dejavnosti, o jubilejnem 25. Kongresu izvajalcev računovodskih storitev in tudi o pričakovanjih ter načrtih za naslednje leto. Vabljeni k branju.

ZRS zaključuje še eno zelo dinamično in aktivno leto. Kako ga ocenjujete? Bi lahko izpostavili nekaj najpomembnejših aktivnosti ZRS?

V računovodski dejavnosti je pravzaprav vedno pestro, dinamično in polno, tako je bilo tudi letos. Veliko je bilo dogodkov in težav, na katere v ZRS poskušamo najti primerne odgovore in ponuditi podporo našim članom. Poglavitne teme, ki so že nekaj časa z nami, so pomanjkanje kadrov, prehod na nove tehnologije, predvsem na eRačune. Poleg tega pa se vsako leto posvečamo tudi sprotnemu reševanju težav, ki jih imajo naši člani pri svojem poslovanju. Naše delo se med letom spreminja, skladno s tem, kje zaznamo največje težave in kje vidimo, da lahko res pomagamo našim članom.

Veliko ste naredili na področju promocije eRačunov, ki so ena zelo aktualnih tem v računovodstvu. Na podlagi ankete med člani ste pripravili mite in resnice o eRačunih, trenutno pa je v zaključni fazi tudi pilotski projekt, s katerim želite s predstavitvijo dobrih praks članom pomagati pri uvedbi eRačunov v računovodski servis. Zelo veliko zanimanja je bilo tudi za vaš posvet o eRačunih, ki ste ga pripravili novembra. Kako dobro so računovodski servisi pripravljeni na eRačune?

Na začetku bi rad poudaril, da eRačuni niso opcija, ampak že kar obveza in prej, ko bomo prešli na poslovanje z eRačuni, prej bomo lahko rešili vse težave, ki se ob tem pojavljajo. Z anketo med člani smo dobili zelo koristne informacije o uvajanju eRačunov. Vprašali smo jih, koliko so tehnologijo eRačunov že implementirali, kaj to stroškovno pomeni zanje, videli smo, kje so pomisleki in morebitne težave. Poudaril bi, da je stroškovna plat eRačunov popolnoma nepomembna, če jo gledamo s strani prejemnika takega eRačuna. To omenjam zaradi razmišljanja, da je izdajanje in pošiljanje računov v PDF obliki po e-pošti brezplačno, za uporabo sistemov za eRačune pa je treba plačevati nek mesečni znesek, ampak ob tem se ne gleda prihrankov, ki jih ima računovodski servis z uporabo eRačunov. Račun v obliki eRačuna dobavitelja našega naročnika je že takoj ustrezno zaveden v ERP-sistemih in jih ni treba vnašati kot pri računih v drugih oblikah. Naši ERP-sistemi eRačune zelo dobro obdelajo in zavedejo. Pomembno je, da s tehnologijo eRačunov odpravimo možnosti napak, saj je zapis v standardnem slogu, ki ne dopušča napak. Prednost je tudi to, da so eRačuni shranjeni in je zagotovljena sledljivost.

Edino vprašanje, ki se pojavlja pri naših naročnikih v zvezi z eRačuni, so postopki likvidacije takega računa. Če smo do zdaj dobivali dokumente v papirnati obliki ali skenirani obliki kot PDF, smo s tem na nek način dobili že likvidiran dokument – se pravi, vedeli smo, da se je naš naročnik strinjal s tem računom. Ko pa pride v sistem eRačun, moramo naročniku nekako dati možnost, da ta račun likvidira. Razvijalci, ki razvijajo ERP-sisteme v Sloveniji, že razmišljajo o nekih vmesnih aplikacijah, v katerih bodo ti eRačuni razvidni in na voljo naročnikom za likvidacijo, s tem pa bodo tudi nam dali dovoljenje, da jih dejansko vpišemo v poslovne knjige.

Mislim, da smo računovodski servisi že toliko digitalizirani, da tak postopek prijave k nekemu posredniku in prejemanje eRačunov ni noben problem, samo miselni preskok je potreben. Povsem nesmiselno je, da nek dokument, ki je že narejen z računalnikom in ga imamo v digitalni obliki, natisnemo v analogno obliko in ga po tem spet spreminjamo v digitalno obliko kot PDF-dokument. Taki dokumenti tudi po nepotrebnem zasedajo prostor na strežnikih.

So eRačuni med računovodskimi servisi sicer že dovolj implementirani? Kako na splošno ocenjujete stanje digitalizacije v računovodstvu?

Rekel bi, da število računovodskih servisov, ki so že uvedli eRačune, še vedno ni tolikšno, kot bi si želeli. Mislim da pri tem ne gre za odpor, ampak računovodje velikokrat delujemo tako, da dokler ni nekaj zakonsko predpisano, tega ne bomo naredili, če nimamo nekega notranjega zagona, da bi si poenostavili poslovanje. Ravno to, poenostavljeno poslovanje, je namreč bistvo eRačunov.

Na splošno lahko rečem, da je stopnja digitalizacije v računovodstvu gotovo visoka. Že v osnovi veliko delamo z digitalnimi ERP-sistemi, veliko naše komunikacije z deležniki, naročniki je elektronske, tako da je uvedba eRačunov res en majhen korak za računovodstvi servis, pa velik korak za njegovo poslovanje po tem, če uporabim Armstronga.

Pomembna vloga ZRS je sodelovanje s predstavniki organizacij, ki posegajo na področje delovanja računovodskih servisov in zastopanje računovodske stroke pri pripravi zakonodaje. Bi lahko izpostavili nekaj pomembnih dosežkov na tem področju v letošnjem letu?

Ne bi mogel opredeliti dosežkov po pomembnosti, saj so pomembni vsi. Predvsem se mi zdi pomembno, da imamo z vsemi temi organizacijami vzpostavljen dober odnos, da se znamo pogovarjati, pohvaliti, tudi pograjati, in iz tega potegniti neke zaključke, ki so podpora pri delu računovodskim servisom. Zaradi teh odnosov lahko pri ZRS vse težave, na katere naletijo naši člani, hitro posredujemo relevantnim organizacijam in od njih tudi hitro pričakujemo odgovore in rešitve. In jih tudi dejansko dobimo. Zelo dober odnos imamo na primer z vodstvom FURS, če izpostavim eno takih organizacij. Na naše letne sestanke se izjemno dobro pripravijo in lahko samo pohvalim sodelovanje.

Izziv, s katerim se srečuje računovodska stroka že nekaj časa – pa ne samo računovodstvo, tudi druge dejavnosti – so kadri. Kaj je ZRS naredila, da bi v računovodstvo pritegnili več kadrov in kaj še načrtujete?

Res je, ta problematika je prisotna v celotni sferi gospodarstva, tudi v računovodstvu se srečujemo s tem. Zbornica v bistvu želi spremeniti pogled na poklic računovodje. Še vedno je namreč nekako zakoreninjeno razmišljanje, da je to nek , nezanimiv, monoton poklic, da se ne dogaja veliko. V resnici je ravno obratno, delo računovodje je izjemno dinamično, tudi zaradi vseh tehnologij, ki jih implementiramo v naše poslovanje. Bistveno bolj moramo razmišljati izven računovodstva, spremljati mikro in makro okolja, v katerih delujejo naši naročniki. Kaj to pomeni? Da reagiramo na spremembe v okolici in znamo naročnikom pravočasno svetovati. Na primer v stanju energetske draginje pogledamo, kakšni so stroški električne energije in morda priporočimo menjavo dobavitelja električne energije. Ali da pogledamo, kaj se dogaja z nemškim gospodarstvom, če naš naročnik posluje z Nemčijo, in ugotovimo, kako to vpliva na njihovo poslovanje.

Vloga računovodje je vedno bolj pomembna. Da bi ugotovili, ali nas tako vidijo tudi drugi, smo tako z anketo zbrali predsodke o našem delu in jih z velikim veseljem ovrgli v seriji Miti in resnice o delu računovodij. Z namenom spreminjanja pogleda na računovodski poklic smo pripravili tudi video posnetke z zaposlenimi pri naših članih in jih prosili, da sami povedo, zakaj so se odločili za ta poklic in kakšno je njihovo delo. Zelo smo veseli, kako so bila sprejeta njihova razmišljanja. Prisotni bomo tudi na dogodku Informativa, sejmu izobraževanja in poklicev. Članica našega upravnega odbora predava po srednjih šolah in informira mlade o našem poklicu. Tudi sam sem kot gostujoči predavatelj na eni izmed visokošolskih organizacij zastopal naš poklic.

Bi pa k temu dodal še to, da ne glede na veliko pomanjkanje mladih kadrov v dejavnosti, ne smemo pozabiti na obstoječe kadre. Ti so dejansko hrbtenica naših podjetij, zato moramo delati na tem, da jih obdržimo in dvignemo en nivo višje. Naši kadri so že visoko izobraženi, je pa treba to njihovo znanje izkoristi in nadgraditi, pa tudi pravilno ovrednotiti, jim izraziti spoštovanje za to, da so tu z nami.

Pri tem lahko tudi Zbornica veliko naredi s svojimi izobraževanji, kajne?

Naše člane nagovarjamo, da svoje zaposlene čim več pošiljajo na izobraževanja. Naša izobraževanja smo malo spremenili in k računovodskemu znanju dodajamo tudi mehke veščine: razvoj odnosov v računovodskem servisu, komunikacija med zaposlenimi in naročniki. Računovodjem želimo dati širino, ki je morda do zdaj pri svojem delu niso toliko potrebovali, morda zaradi velike količine dela niti niso imeli časa, jih je pa digitalizacija razbremenila rutinskih del in zdaj omogoča več časa za razvojne stvari.

Veliko zanimanja je bilo za izobraževanja glede sprememb, ki jih je prinesla novela zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Kaj vse ste pripravili za člane?

ZRS je že takoj od sprejema ZVOP-1 na tem področju prisotna z izobraževanjem naših članov. Maja 2023 smo pripravili brezplačni posvet za naše člane, da so člani pravočasno na področju varstva osebnih podatkov naredili potrebne prilagoditve in spremembe. Kot veste, smo pripravili ažuriran paket vzorcev pogodb in obrazcev za varstvo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, ki jih potrebuje računovodski servis za svoje poslovanje. To je tudi eden od vidikov, ki jih zbornica želi poudariti pri poslovanju računovodskih servisov – da imamo dejansko zelo široke odgovornosti in da smo mi tisti, na katere se obračajo naši naročniki, saj smo dolžni spremljati spreminjanje zakonodaje. Vsi naši naročniki vseh sprememb zakonodaje ne morejo spremljati, lahko pa to zanje naredijo računovodski servisi. Se pa seveda morajo za to izobraziti, imeti potrebno dokumentacijo in v ZRS jim pri tem lahko pomagamo.

Letošnje leto so Slovenijo zaznamovale stoletne poplave, ki so prizadele velik del ozemlja. S hitrim odzivom ste se ponovno izkazali kot najpomembnejša stanovska organizacija računovodij, ki ni sama sebi namen, ampak zazna aktualne izzive svojih članov in jim pomaga pri njihovem reševanju. Hitro in redno ste informirali o ukrepih, organizirali ste spletni seminar o računovodskih in davčnih vprašanjih v povezavi s poslovnimi dogodki kot posledica poplav. So člani cenili vaš prispevek?

Mislim, da so zaznali naša prizadevanja in podporo, ki smo jo lahko takoj ponudili. Hitre reakcije smo, žal, navajeni že iz časa covid pandemije. Takoj smo potegnili vzporednico, ugotovili, da bodo težave in smo znali podpreti naše člane. Pridobili smo mnenja, pojasnila ukrepov in to po naših vzpostavljenih komunikacijskih kanalih lahko hitro posredovali naprej našim članom. Saj veste, zakonodaja se je hitro spreminjala in se še, zato se trudimo sproti delati revizijo priporočil. Pojasnjevanje ukrepov je pomembna naloga ZRS. Na srečo med našimi člani ni bilo neposredno prizadetih, so pa nekateri naši člani takoj ponudili pomoč prizadetim s svojim delom, opremo, kadri, da bi lažje prebrodili težave. Pri tem se je pokazal tudi pozitiven odnos, ki se ustvarja znotraj našega članstva in na katerem gradimo v ZRS.

Letos ste na ZRS organizirali že jubilejni, 25. Kongres IRS, ki upravičeno velja za največji dogodek računovodske stroke v Sloveniji. Kako se je razvijal dogodek v 25 letih?

Lahko bi rekel, da kongres zori kot dobro vino in z leti postaja vedno boljši, žlahtnejši. Po številu udeležencev so bili sicer začetni kongresi, ko smo zbrali po 400 udeležencev, večji, ampak to je treba gledati v kontekstu takratnega obveznega članstva v zbornici in je bil drugačen odnos do kongresov. Ko članstvo ni bilo več obvezno, je prišlo do preloma, lahko pa rečem, da udeležba od časa, ko sem sam v upravnem odboru ZRS, ves čas narašča, kar pripisujem kakovostnemu programu in mreženju članov. V bistvu smo prišli do tega, da moramo skoraj mesec pred kongresom prijave zapreti, saj nimamo prostorskih možnosti za več udeležencev. Lahko rečem, da je program tako dobro narejen, da se nam udeleženci prijavljajo celo pred objavo programa, saj s preteklih kongresov vedo, da bodo dobili koristne informacije in je to zanje postala kar nuja.

Tudi ankete, ki smo jih dobili po letošnjem kongresu in zboru članov, so nam pokazale, da smo zelo dobro izbrali strokovne teme. Ob tem bi rad poudaril, da kongres ni namenjen poglobljenemu izobraževanju, saj je to težko v omejenem času 45 minut za posamezno temo. Pomembno je, da udeleženci dobijo osnovne informacije o izbranih temah in ugotovijo, ali jih posamezna tema toliko zanima, da bodo iskali nadaljnje izobraževanje. Zadnjih nekaj let opažamo, da so med bolj aktualnimi temami mehke veščine. Letos je na primer navdušila zdravnica Sanela (Banović) Peresciutti, dobro so bili sprejeti pogledi gostujočih predavateljev na timsko delo, sodelovanje znotraj ekipe, na odnose z naročniki, komunikacijo, priporočila, kaj lahko naredimo zase med delom. Seveda pa so bili odlično ocenjeni tudi strokovni prispevki o najbolj aktualnih temah.

Slogan letošnjega Kongresa in tudi 16. Zbora članov ZRS je bil »Pogled v prihodnost«. Kakšno je glavno sporočilo za sloganom in kako lahko ZRS računovodjem pomaga s pogledom v prihodnost?

To sporočilo kaže prihodnost računovodskega poklica. Računovodja je že davno prešel iz vloge nekega arhivarja oziroma nekoga, ki gleda v preteklost. Spremenil se je v zaupanja vrednega svetovalca, ki je usmerjen v prihodnost. Če pa želiš dobro delovati v tej vlogi, moraš razširiti svoje sposobnosti na vseh področjih. Računovodja mora znati tudi predstaviti računovodske podatke, ustrezno komunicirati s stranko, pa tudi ustrezno ovrednotiti svoje delo.

Z vsem, o čemer razmišlja, mora biti usmerjen v prihodnost – če kot direktor razmišlja o svojem podjetju ali ko razmišlja o tem, kaj skrbi njegove naročnike. Gledanje samo v dokumentacijo je že davno minilo. Naši ERP-sistemi danes omogočajo ogromno analiz in tudi napovedi, če upoštevamo, da se okolje ne bo drastično spremenilo. To si moramo zastaviti kot osnovni cilj sprememb računovodskega poklica. Ko se bo spremenilo razmišljanje o računovodskem delu, se bo spremenilo tudi odločanje mladih kadrov za ta poklic. Mladi so že zelo digitalno izobraženi in če jim računovodski servisi omogočimo, da to znanje izkoristijo pri svojem delu, je to prava pot.

Pa se vam zdi, da so računovodje že spremenili način razmišljanja v tej smeri?

Delno že, bi bil pa zelo vesel, če bi več razmišljali v tej smeri. Vsi vemo, da je določen delež zadovoljen s položajem, kot je, in si ne želi sprememb. Če pogledamo na razvoj tehnologije in družbe, vidimo, da ne smemo obstati na mestu. Spominjam se, kako sem pred leti, ko smo se začeli pogovarjati o digitalizaciji, pred okroglo mizo o tej temi z balkona opazoval čapljo, ki je v vodi lovila ribice. Razmišljal sem, da verjetno lahko zadovolji svoje potrebe, bo pa ribic na tej lokaciji slej ko prej zmanjkalo in se bo prestavila nekam drugam. Če tega ne bo naredila, jo bodo premagale druge čaplje, ki bodo prej tam. Tako je tudi z nami – prej ko bomo spremenili način razmišljanja in implementirali tehnologijo, ki nam je na voljo, lažje bomo preživeli.

Na Zboru ZRS so člani lahko spoznali tudi, kako lahko uporabijo ChatGPT. Kakšen je bil odziv in kako bodo orodja umetne inteligence vplivala na delo računovodij po vašem mnenju? Bodo ogrozila obstoj računovodij?

Lahko bi rekel, da je bilo predavanje o ChatGPT sprejeto z velikim začudenjem, kaj ta tehnologija sploh omogoča. Menim, da sam ChatGPT nima sposobnosti, da bi ukinil delo računovodje, saj temelji na nekih obstoječih podatkih. Na radiu sem pred kratkim poslušal oddajo, v kateri je radijska novinarka posnela petminutni prispevek in potem prosila tehnologijo, da z njenim glasom prebere povzetke v različnih jezikih in se ni dalo razločiti, ali bere ona ali bere računalnik. Takoj sem potegnil vzporednico z računovodstvom, saj v naših računalniških sistemih obstaja ogromno podatkov. Naslednji korak je, da uporabimo ChatGPT, da nam naredi nek povzetek inpripravi poročilo o poslovanju, trendih, ki bo razumljivo vsakomur. Naloga računovodij pa je, da bomo to znali predstaviti naročnikom. Tehnologije se ne smemo bati, ampak jo raje izkoristitmo za naše delo, saj nam omogoča ogromno in olajša delo. Vse, kar nam olajša delo, nam tako omogoči več časa za nekaj drugega, na primer za svetovanje poslovodstvu. Nikakor se nam ni treba bati, da bi nas tehnologija izbrisala – delo računovodje ostaja, samo drugačno bo.

Katere teme pa bodo za računovodsko stroko posebej aktualne v naslednjem letu? Se morda pričakujejo kakšne spremembe zakonodaje?

Upam, da večjih sprememb davčne zakonodaje ne bo, že samo zaradi poslovnega okolja, v katerem delamo mi in naši naročniki. Za poslovanje moramo imeti neko ustaljeno okolje, ne da se spreminja vsako leto. Zbornica se bo v prihodnje usmerila predvsem v teme digitalizacije, eRačunov in e-hrambe. Predaja dokumentacije od servisa k naročniku in hramba te dokumentacije, ki je zakonsko predpisana, je trenutno eden od problemov, s katerimi se soočajo naši člani, in eden naših večjih projektov, na katerem delamo, da bi odpravili te težave. Prisotni smo tudi na področju obračuna plač, kjer se pojavlja kar nekaj težav pri delu računovodij. Zaprosili smo nekaj pristojnih inštitucij, da podajo mnenja glede teh težav, in trenutno še čakamo na njihov odgovor. Naše delo je zastavljeno tako, da imamo odprte tri, štiri projekte, ki smo jih zaznali v preteklem obdobju kot najbolj pomembne. Kakor hitro pa se pojavi dodatna težava, pa takoj prioritetno zastavimo nov projekt za njeno reševanje. Trenutno so torej naše glavne teme digitalizacija, implementacija eRačunov, hramba, plače oziroma obračun plač. Pomanjkanje kadrov je že dve leti naša stalnica in ne vemo, kako dolgo bo še problem.

Imate za prihodnje leto postavljene kakšne konkretne cilje?

Naš osnovni cilj je, da so člani zadovoljni s tem, kar jim lahko ponudimo in da jim pomagamo pri reševanju težav. V naslednjem letu ni nekih zelo perečih izzivov. Dejstvo je tudi, da se naša dejavnost sčasoma 'čisti težav'. K temu seveda težijo tudi druge organizacije, ima pa Zbornica pri tem veliko vlogo. Pokazatelj, da delamo dobro, je tudi to, da imamo že nekaj let stabilno število skoraj 500 članov. Imamo občutek, da smo izobrazili naše člane, da se zavedajo svoje pomembnosti, kakovosti in da znajo to predstaviti svojim naročnikom. Že nekajkrat sem dejal, da je dobro prevetriti delo, ne izgubljati energije na določenih, morda nepotrebnih zadevah in se raje posvečati tistim, ki bolj cenijo, spoštujejo naše delo.

Bi ob koncu predali še kratko sporočilo članom za naslednje leto?

Predvsem bi jim zaželel zelo mirno in zelo tehnološko napredno leto.