Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija se je v zadnjih mesecih sicer znižala, vendar bo v bližnji prihodnosti verjetno zopet začasno porasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje se bo inflacija tekom naslednjega leta predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala 2-odstotni ciljni ravni Sveta ECB. Gledano v celoti strokovnjaki pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,1% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024.

Osnovna inflacija se je nadalje znižala. Domači cenovni pritiski vseeno ostajajo povišani, predvsem zaradi močne rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo inflacija brez energentov in hrane v povprečju znašala 5,0% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,3% v letu 2025 in 2,1% v letu 2026.

Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Strožji pogoji financiranja zavirajo povpraševanje, kar prispeva tudi k zniževanju inflacije. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo gospodarska rast v bližnji prihodnosti umirjena. Zatem bo gospodarstvo predvidoma okrevalo zaradi vse višjih realnih dohodkov – k čemur bo prispevalo zniževanje inflacije in naraščanje plač – in zaradi vse boljšega zunanjega povpraševanja. Strokovnjaki Eurosistema tako predvidevajo, da se bo gospodarska rast okrepila z 0,6% v povprečju leta 2023 na 0,8% v letu 2024 ter na 1,5% v letih 2025 in 2026.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB so glavno orodje pri določanju naravnanosti denarne politike. Svet ECB je danes tudi sklenil, da bo pospešil normalizacijo Eurosistemove bilance. Tako namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Vir: ECB >>